Stanovanjski kompleks Ferantov vrt stoji ob Slovenski cesti in Gregorčičevi ulici, njegova gradnja pa je potekala med letoma 1967 in 1974.
V 60. letih prejšnjega stoletja se je ljubljansko mestno središče zaradi gradnje velikih sosesk ob vpadnicah vedno bolj polnilo s poslovnimi stavbami in trgovinami. Da bi ohranili stanovalce v samem srcu mesta, je bil leta 1964 razpisan natečaj za stanovanjsko zazidavo območja — t.i. "Ferantovega vrta".
Gruča stanovanjskih enot
Zmagovalec natečaja je bil arhitekt Edvard Ravnikar, avtor znamenitih ljubljanskih stolpnic TR2 in TR3 na osrednjem Trgu republike. Ravnikar je stanovanjski kompleks Ferantov vrt zasnoval kot gruči podobno strukturo stanovanjskih enot. Dnevni prostori so odprti proti jugu, spalni prostori pa proti severu.
Balkoni s cvetličnimi koriti in zazelenjene terase so v mestno okolje prinesle občutek vrtov, ki so bili v tistem času v središču mesta prej redkost kot pravilo. Nadstandardna robna zazidava se še danes kaže v izjemno domišljenih in prostornih tlorisih.
V pritličjih živijo trgovine in lokali, nad njimi pa se dvigajo stanovanjski bloki, vsak s svojim značajem. Stavbe objamejo majhen, odprt mestni park, pod katerim so garaže.
Skriti rimski zaklad pod betonom
Okrogli del kompleksa ima tudi svojevrstno zgodbo. Dodan je bil po odkritju ostankov starorimske bazilike iz Emone, ki so na tem mestu prišli na dan med gradbenimi deli. Prav tukaj, v kleti današnje Jakopičeve galerije, so ohranjeni ostanki njenega okroglega tlorisa, ki je tiha priča življenja stare Emone.
Zakaj ravno "Ferantov vrt"?
Ime območja izvira iz časa, ko je bil v bližini vrt samostana, tik ob današnjem Maximarketu. Pozneje sta na tem mestu posest imela Viktor in Antonija Ferant. Gojila sta zelenjavo in cvetje ter ju prodajala na ljubljanski tržnici. Njuna zgodba še danes živi v imenu tega arhitekturno izjemnega dela Ljubljane.
"Kakšna lepotica! Prvič sem to stavbo videl leta 1970, pred 55 leti. Prestala je preizkus časa in dopolnjuje Plečnikovo briljantno delo v središču mesta," je v eni od popotniških skupin pod fotografijami stavbe zapisal Kanadčan Rhys, ki je velik navdušenec nad ljubljansko arhitekturo.
