Danes po vsem svetu praznujemo mednarodni dan kave, ki jo imamo tudi v Sloveniji zelo radi. Menda spadamo med tiste narode, ki je spijejo največ. Ta poživljajoči napitek pri nas pijemo že vsaj od 17. stoletja, ob prazniku kave pa smo se o njej pogovarjali s Tomažem Miličem, direktorjem Julius Meinl Slovenija in človekom, ki se s kavo ukvarja že 30 let.
Tomaž, kdaj smo na naših tleh začeli piti kavo?
Kava je pri nas prisotna že stoletja, saj je o njej že v 17. stoletju pisal Janez Vajkard Valvazor, a najverjetneje smo jo pili že pred tem, v času turških vpadov, saj so turški vojaki kavo prinesli s seboj. Pozneje so jo po evropskih tleh razširili beneški trgovci in kmalu je sledil tudi razmah kavarn. Prva kavarna v Evropi naj bi bila v nam bližnjem Trbižu, in sicer sredi 17. stoletja, pri nas pa smo prvo menda dobili leta 1713 v ljubljanski Kazini. Kultura pitja kave se je pri nas oblikovala na podlagi italijanskega in dunajskega vpliva. Na Dunaju, od koder izvira tudi 163 let stara pražarna Julius Meinl, so prvo kavarno dobili leta 1683, do konca 19. stoletja pa jih je bilo tam že več kot 600.
Je res, da je bila kava celo prepovedana?
Drži, in ne samo enkrat. Še preden se je razširila v Evropi, so jo prepovedali v muslimanskem svetu, ker so menili, da spodbuja širjenje radikalnih idej. V 16. stoletju jo je kot "hudičevo pijačo" poskušala prepovedati tudi duhovščina v Evropi, a je bila papežu Klementu VIII preveč všeč. Velik nasprotnik kave je bil tudi pruski kralj Friderik II Veliki, a ne iz verskih razlogov. Bal se je namreč, da bo ljudstvo namesto piva začelo piti kavo, zato je z državnim monopolom in visokimi davki uporabo kave omejil na člane plemstva. Zasebno pa naj bi Friderik kavo oboževal in je menda vsako jutro spil kar šest skodelic.
Kakšno kavo danes radi pijemo Slovenci?
Slovenci imamo radi dobro kavo, kar dokazuje dejstvo, da spijemo največ kave vrste arabica, ki je najbolj kakovostna. Kultura pitja kave pri nas je na visoki ravni, kavo pijemo pripravljeno na italijanski način in postreženo na dunajski način, torej ob mizi. Naši sosedi Italijani, denimo, svoj espresso največkrat spijejo kar stoje ob šanku. Mi pa si za kavico vzamemo čas in v njej res uživamo. Je pa nekaj razlik med deli države. Primorski del Slovenije pogosteje naroča espresso ali mali kapučino, drugod po državi pa gostje naročajo več bele kave, kapučina ali kave z mlekom. A povsod po Sloveniji gostje vedo, kaj je dobro, in to v lokalih tudi pričakujejo.
In spijemo veliko kave?
Ja, precej. Različne lestvice nas uvrščajo tam okoli 15. mesta svetovnih držav po porabi kave na prebivalca. Leta 2023 je Statistični urad objavil podatek, da doma porabimo okoli 3 kilograme kave na leto. V različnih lokalih, barih, kavarnah, slaščičarnah, restavracijah in hotelih pa smo lani spili za 1177 ton kave, od tega skoraj tretjino iz znamenite dunajske pražarne Julius Meinl.
Kava se je v zadnjem času precej podražila, nam lahko pojasnite razloge za to?
Razlogov je več, a zelo pomemben so klimatske spremembe. Brazilija se je lani soočila z najhujšo sušo v zadnjih 70 letih, izredne razmere zaradi suše je razglasil tudi Vietnam. Zato je upadla količina pridelka, zrna so manjša in manj kakovostna. Pridelka je torej manj, povpraševanje pa se povečuje, še posebej na Kitajskem, kjer je bila tradicionalna pijača v preteklosti čaj, kar še dodatno viša ceno kave. Cena surove arabice se je od leta 2022 podvojila, cena robuste pa skoraj potrojila. A to seveda ne pomeni, da za kavo v Slovenijo plačamo dvakrat ali trikrat več, kot smo leta 2022.
Je kaj, kar lahko storite kot proizvajalci in mi kot pivci kave?
Seveda. Kava je takoj za nafto na 2. mestu dobrin, s katerimi na svetu največ trgujemo. Zato je tudi njen okoljski odtis velik. Kot potrošniki lahko veliko naredimo, če izberemo kavo, ki je pridelana na trajnosten in do pridelovalcev pošten način. V Julius Meinl smo lani že 71 % surove kave pridobili iz virov, ki izpolnjujejo trajnostne standarde globalne kavne platforme Coffee Sustainability Reference Code, in 100 % vse energije, ki je potrebna za proizvodnjo, pridobili iz trajnostnih virov.
Kako boste vi obeležili mednarodni dan kave?
S kavo Julius Meinl in njenimi ljubitelji bomo danes praznovali po vsej Sloveniji, in sicer s simpatičnimi srečkami "podrgni in zadeni", ki bodo ob naročilu kave (do porabe zalog) na voljo v okoli 50 lokalih po vsej Slovenij. Tistim z malo sreče bodo prinesle še eno, brezplačno kavico. To je taka majhna gesta, ki privabi nasmeh, malo nostalgična in popolnoma ujame duh Julius Meinla. Sam pa si bom morda danes privoščil tudi kakšno kavno sladico, ko je ravno praznik.
Novo na Metroplay: Tina Deu: “V Centru Rog na vsakem koraku srečaš zanimive ljudi!”