Vid Legradić | 18. 2. 2022, 11:20

Pluton - vse, kar ste vedno želeli vedeti o najbolj oddaljenem planetu našega osončja!

profimedia
Pluton - vse, kar ste vedno želeli vedeti o najbolj oddaljenem planetu našega osončja! (foto: profimedia)

Nenavadna krogla s petimi lunami, do katere sončni žarki komaj sežejo. Planet z ledeno formacijo v obliki srca, tako veliko kot kontinent.

Pluton, poimenovan po grškem bogu podzemlja, je pritlikavi planet, ki danes, 18. februarja, praznuje svoj rojstni dan. Ne dobesedno, temveč simbolično, saj ga je na ta dan leta 1930 odkril astronom Clyde Tombaugh.

Takrat si bizarnosti sveta, ki se je skrival na drugi strani teleskopa, gospod še predstavljati ni mogel. Po zaslugi vesoljske sonde Nova obzorja, ki je kot edina človeška naprava leta 2015 letela neposredno mimo Plutona, vemo, da je ta planet nekaj posebnega.

Bi si ga želeli obiskati?

Če se odgovor glasi pritrdilno, moramo najprej opraviti potovanje, dolgo 7,5 milijarde kilometrov. Po premagani razdalji se bo pred našimi očmi v črnini vesolja pojavila rjavo-bela krogla z očitno srčasto strukturo. To ogromno srce je v svojem bistvu ogromno zmrznjeno jezero, ki nosi ime Tombaugh (imenovano po astronomu, ki je planet odkril). Na to ledeno ploskev se spustimo skozi Plutovo ozračje, ki je tisočkrat redkejše od ozračja na Zemlji. Če po pristanku izmerimo temperaturo, se živo srebro ustavi pri minus 240 stopinjah Celzija. Tako kot Zemlja, ima tudi Pluto letne čase. To so odvisni od njegovega kroženja okrog sonca. Ko je Pluton najbližje soncu, je površina na njegovem površju »le« minus 220 stopinj Celzija. Menjavanje letnih časov je zelo počasno, saj Plutonovo leto traja 248 zemeljskih let. Toliko časa potrebuje, da obkroži sonce. Dolžina dneva je veliko bližje »zemeljski« saj traja le nekaj več kot 145 ur.

Če bi se vseeno, kljub hladni temperaturi, sprehodili po površju Plutona, bi bilo to najlažje storiti na površini zamrznjenega jezera v obliki srca. Od tam bi bili pogledi na okolico najlepši.

Gore, ki obrobljajo to zamrznjeno jezero, so namreč narejene iz ledu ter so obarvane v rožnate odtenke. V svetlobi oddaljenega sonca bi lahko delno videli skoznje. Tudi zamrznjena površina srčastega jezera je ledena, vendar ta led ni narejen iz vode. Namesto nje je led narejen iz zmrznjenega dušika, ki bi se pod vašimi nogami počasi premikal in lomil, podobno kot ledeniki na Zemlji. Velikanske razpoke v ledu ne bi predstavljale ovire, saj bi jih z lahkoto preskočili zaradi šibkega gravitacijskega pospeška.

Težnost je na Plutonu mnogo manjša kot na Zemlji. Pluton je majhen, zato bi tam tehtali le eno dvanajstino svoje teže. Tako bi lahko po njegovem površju skakali kot kobilica in vsake toliko časa zajadrali v vetru.

Ta nastaja med Plutovim dnevom, ko oddaljeno sonce svoje žarke upre v hladno pokrajino. Sončev sij je na Plutonu tristokrat močnejši kot polna luna na Zemlji, zato ima še zmeraj toliko moči, da uplini del zmrznjenega dušika. Ta se nato premika po ozračju kot veter. Toda pozor - ko pride noč in se ozračje spet ohladi, uplinjen dušik v zraku spet zmrzne in ob jasnem nebu pade na Plutonovo površino kot sneg. Kljub sneženju na nebu ni nikoli nobenega oblaka. Le črno vesolje in 5 lun. Največja med njimi je Haron, ki je skoraj tako velika kot Pluto. Zato krožita eden okrog drugega, ujeta v večni ples. Je po tem opisu Pluton planet, na katerega bi si želeli odpotovati?

Obstajajo ljudje, ki bi si to srćno želeli. To so tako imenovani Plutonovi privrženci. Ta planet ima med znanstveno srenjo in ljubitelji vesolja ogromno število oboževalcev. Pred njim morda prednjači le Mars.

Leta 2006 je Mednarodno astronomsko združenje (IAU) Plutona iz običajnega planeta prekvalificiralo v pritlikavi planet. To je sprožilo ulične proteste »branilcev Plutona«, ki so zahtevali, da se planet vrne nazaj med običajne planete.

Nezadovoljstvo je šlo tako daleč, da se je protestov v ZDA udeležila celo družina astronoma, ki je Plutona odkril. Tudi sam Clyde Tombaugh, ki je bil takrat še živ, se osebno nikoli ni strinjal z novo kvalifikacijo Plutona. Nestrinjanje, da je »njegov planet« postal pritlikavi planet, naj bi izrazil celo na smrtni postelji. Umrl je leto dni kasneje, po protestih leta 2006, star 90 let.

Pluton je žal premajhen, da bi ga lahko na na jasnem nočnem nebu opazovali s prostim očesom. Namesto njega lahko na nočnem nebu z nekaj znanja in brez teleskopa opazujemo druge planete. Z zemlje so vidni Merkur, Mars, Jupiter, Saturn in Venero. Predvsem slednjo je med vsemi najlažje poiskati, potrebno je le pogledati v smer zahajajočega sonca in že jo boste našli: zvezdo Večernico. Kdaj ste jo nazadnje opazovali? Če je minilo že dolgo časa, lahko poizkusite že ta večer.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.