Čedalje glasneje in pogosteje se govori o tem, kakšna je pravzaprav kakovost hrane, ki jo uživamo vsak dan.
Da je to še kako pomembna tema, je razvidno (tudi) iz poročanja medijev. Strokovnjaki opozarjajo, da se za deklaracijami pogosto skriva neznan izvor surovin, da je nadzor včasih pomanjkljiv, živinorejski fond pa vse manjši. O tem so govorili tudi gostje oddaje Ni 5 ni 6 na Kurir televiziji: prof. dr. Momčilo Matić, nutricionist, dr. Snežana Bašić, specialistka interne medicine, prof. dr. Cvijan Mekić, profesor na Kmetijski fakulteti v Beogradu, in Danijel Đefri, mesar, poroča portal Kurir.rs.
Sestavine? Daleč od naravnih!
Momčilo Matić je poudaril, da so sestave številnih živil danes daleč od naravnih, zlasti ko gre za mleko in mlečne izdelke. "Za mleko je znano, da se mu dodaja palmovo olje, da bi se dosegli mastnost, dodajajo se škrobne snovi in številni aditivi. Posledice so resne, saj je naše telo navajeno hrane naravnega izvora, sestava hrane pa ni več takšna kot nekoč. Celice tega ne morejo sprejeti in prebavni sistem tega ne more razgraditi. V tej hrani ni več čistih aminokislin, le glukoza, esencialne maščobne kisline in glicerol. Zato ni čudno, da zbolevajo tudi otroci."
Poudaril je tudi pomen domače proizvodnje, predvsem jajc, ki so še vedno pomemben vir hranilnih snovi. "Jajca so lahko okužena s salmonelo, zato jih je treba dobro toplotno obdelati v lupini. Kljub temu so nepogrešljiva, saj vsebujejo beljakovine, maščobe, zeaksantin in lutein za vid in možganske celice, železo ter vitamin D. Dve jajci na dan pokrijeta kar 80 % dnevne potrebe po vitaminu D."
"Takšno meso je blede barve"
Veliko pozornosti pa so pritegnile besede izkušenega mesarja. Daniijel Đefri je namreč poudaril, da potrošniki lahko sami veliko opazijo že na prvi pogled. "Da bi svoj izdelek prodal, ga moram poslati v laboratorij, kjer ugotovijo sestavo. Ljudje morajo brati deklaracije, a tudi cena pove veliko o kakovosti." Dotaknil se je tudi laboratorijskega mesa. "Gre za beljakovine rastlinskega izvora. Takšno meso je blede barve, zato se pri predelavi uporabljajo rumene luči, ki mu dajejo naravnejši videz, medtem ko se rdeče luči uporabljajo samo za sveže meso."
Dr. Snežana Bašić je poudarila, da veljavna zakonodaja proizvajalcem omogoča, da prikrijejo pravo sestavo hrane. "Če natančno preučite osnutek zakona o označevanju živil, boste videli, koliko prostora je za manipulacijo. Na deklaraciji lahko piše, da so beljakovine živalskega izvora, a to ne pomeni nujno, da gre za meso ali mleko. Upošteva se le delež beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, ne pa tudi njihov izvor. To je resna težava in velika prevara potrošnikov," je opozorila Bašić.
Preberite še:
- Na deklaracijah prehranskih izdelkov bodite pozorni na naslednje informacije
- Mesar razkril, kako boste vedeli, ali je piščančje meso sveže ali pa so vam "podtaknili" staro (nasvet je zlata vreden)
Dr. Matič pa je izpostavil še eno dejstvo: če mislite, da sta zajtrk kava in rogljiček – ali še huje, kosmiči z mlekom in obilico sladkorja – se motite in škodujete svojemu telesu. Zdravniki nenehno poudarjajo, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, saj tisto, kar najprej vnesemo v organizem, določa našo energijo, koncentracijo in razpoloženje do konca dneva. V podkastu Empire State Balkan dr. Momčilo Matić ni ovinkaril: "Rafinirani sladkor je najbolj škodljivo živilo v zgodovini človeške civilizacije." Dan je tako treba začeti samo z vodo. Ne tisto z limono, ne s kavo in s sokom. Samo s čisto vodo na prazen želodec.
Sicer pa so zaključki strokovnjakov v razpravi na Kurir televiziji jasni: naša hrana je čedalje manj naravna in čedalje bolj industrijsko oblikovana. Nezadostni nadzor in slaba zakonodaja še samo poglabljata nezaupanje potrošnikov, za katera se zdi, da je iz dneva v dan večje.
