Metan zaide v ozračje, ko se kravi 'spahne' (ali kaj ima govedina opraviti s podnebnimi spremembami)

Prežvekovalci, ki proizvajajo metan na dva načina: s prebavo in z odpadki. Krave imajo želodce ločene s štirimi ločenimi komorami, v katerih poteka proces fermentacije in razgradnje celuloze iz zaužitega rastlinja. Ob tem se ustvarja metan - po domače povedano: metan zaide v ozračje, ko se kravi 'spahne'. Prav tako se metan ustvarja pri razgradnji blata.

Pa bi res lahko omejili izpuste metana, če bi na globalni ravni zmanjšali število goveda? Odgovor sledi v zaključku.

Metan je naravni plin, ki ga v majhni količini najdemo v zemeljski atmosferi. Je najpreprostejši ogljikovodik, sestavljen iz enega ogljikovega atoma in štirih atomov vodika. Je vnetljiv in se po vsem svetu uporablja kot gorivo. Med drugim poganja del voznega parka mestnih avtobusov in mestne občine Ljubljana. Metan je lahko zelen, toplogredno ničen plin, če se pridobi oziroma ujame med kontroliranim razpadom organskih snovi, na primer bioloških odpadkov. Toda zakaj je tako nevaren za podnebje, če se nekontrolirano sprošča v ozračje?

Ker se metan sprosti v zrak, reagira na več načinov. Eden od njih je, da metan oksidira. Pri tem nastaneta vodna para in ogljikov dioksid. Zaradi zastiranja sonca je vodna para odgovorna za učinek tople grede. Ogljikov dioksid je toplogredni plin zato, ker absorbira infrardečo oziroma toplotno energijo in jo nato oddaja v vse smeri namesto v eno. Tako se polovica prejete toplote od sonca zadrži na Zemlji. Zaradi teh razlogov metan prispeva h globalnemu segrevanju, tako neposredno kot posredno, s sproščanjem ogljikovega dioksida. S tem ne smemo pozabiti, da iz metana nastaja ogljikov dioksid tudi med sežiganjem.

Največ metana v naravi izhaja iz mokrišč. To so barja, tundre, predeli sveta s šoto.

V teh okoljih so mikrobi prikrajšani za kisik, zato pri razgradnji organskega materiala proizvajajo metan, ki nato izteče v ozračje. Zmeraj bolj pereč vir metana postaja odmrznjena arktična pokrajina in ruska Sibirija. Večno zmrznjena tla se namreč odmrzujejo, permafrost se zaradi globalnega segrevanja tali. Z umikom ledu začnejo zmrznjeno organsko snov predelovati mikroorganizmi in ustvarijo popolnoma nov vir tega plina.

Čeprav je na svetu skoraj 1,5 milijarde goveda (to število se z naraščanjem povpraševanja po govedini in mlečnih izdelkih še povečuje), za težave s segrevanjem ozračja niso krive le krave.

Bi bilo smiselno, da bi se raje usmerili v vegeterianstvo. Za blaginjo živali nedvoumno. Za zmanjšanje metana malo manj. Kajti tudi marsikatera druga kmetijska dejavnost prispeva k izpustom metana. Ena takih je na primer poljedelstvo.

iževa polja so zelo podobna mokriščem - ko so poplavljena, so napolnjena z vodo, ki vsebuje zelo malo kisika. Tudi podlaga, v katero je riž posajen, je večinoma ilovnata, glinena in anaerobna. To je naravni dom bakterij, ki namesto ogljikovega dioksida proizvajajo metan. Dokaz za to je viden v drobnih mehurčkih starodavnega zraka, ki so ga znanstveniki ujeli s topljenjem izvrtanega ledu na Antarktiki. Koncentracija metana v Zemljinem ozračju namreč poskoči približno 3000 let pred našim štetjem, ko je človek v Aziji začel proizvajati riž.

Na podlagi tega dejstva se odgovor na vprašanje v uvodniku glasi; ne, izpustov metana ne bi omejili, če bi iz enačbe odstranili prirejo goveda.

Lahko pa količino tega nevarnega toplogrednega plina z upoštevanjem načel zdravega življenjskega sloga zmanjšamo.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del