Predvolilna soočenja naj bi volivcem ponudila jasne odgovore, a pogosto jih še bolj zmedejo. Miša Molk med drugim opozarja na veliko laži, izmikanj in podtikanj.
Predvolilna soočenja v tekmi za premierski stolček razburjajo širšo javnost in tik pred volitvami še bolj zmedejo volivce. Politično prizorišče, a ne le zaradi vsebinskih razlik med kandidatoma. Tokrat je veliko pozornosti pritegnil tudi odziv nekdanje voditeljice in legende slovenske televizije Miše Molk, ki je na družbenih omrežjih brez zadržkov izrazila svoje razočaranje nad nivojem političnega diskurza.
V svojem zapisu je izpostavila predvsem nesorazmerje med količino izrečenih besed in dejansko uporabno vsebino. Po njenem mnenju predvolilna soočenja vse prepogosto zaznamujejo izmikanje, podtikanja in celo neresnice, medtem ko konkretnih idej in rešitev za prihodnost skoraj ni slišati.
"Predvolilna soočenja neprijetno razkrivajo razmerje med številom besed in uporabno vsebino. Veliko laži, izmikanj in predvsem podtikanj. Zelo malo pa je konkretnih idej o tem, kako naprej. Največkrat sem slišala besedno zvezo: zavedati se moramo ali zavedam se, da ...
Ni ravno videti, da bi se nekateri kandidatke in kandidati za poslanske sedeže res zavedali, kako slabo učinkuje njihova izmuzljiva retorika. Še manj pa se zdi, da bi se zavedali, kako globoko lahko v družbo zarežejo besede, izrečene brez odgovornosti. Zavedati se vendar pomeni, nekaj vzeti v obzir, na nekaj paziti, v tem primeru na družbo, na njen razvoj in prihodnost. Pomeni poznati, razumeti in premisliti posledice svojih besed in dejanj," je svoje razmišljanje delila na Facebooku.
Opozorila je tudi na nevaren trend v politični kampanji, kjer vse več prostora zavzemajo žaljivi in neprimerni prijemi: "Še posebej pa me v volilni kampanji skrbijo žaljivi in nespodobni prijemi, ekstremno sprevržene, vulgarne podobe in manipulacije, ki nevarno spodjedajo moralne in etične vrednote. Pridobivati pozornost z diskreditacijo drugih, namesto z lastnimi idejami in programom, je otročje. Takšni prijemi ne gradijo javnega prostora, temveč ga rušijo. To je le nemarna bližnjica, ki vodi stran od učinkovitega dialoga in od odgovornega oblikovanja skupnega prostora.
Če so to gospodarji svojega uma, ki ga želijo deliti z družbo, potem me to iskreno skrbi. Kajti družba ne potrebuje žaljivk, posmeha in blatenja, temveč zrelo misel, pogumne ideje in spoštovanje do ljudi, ki jim je politika navsezadnje namenjena."
Kljub kritičnemu tonu pa je svoj zapis zaključila z jasnim pozivom, da je treba opraviti državljansko dolžnost in na volitvah oddati svoj glas. "Zato pojdimo na volitve, saj lahko prispevamo k spoštovanju človekovih pravic, dostojanstva in sočutja, predvsem lahko izbiramo usmeritev, kako in s kakšnimi vrednotami želimo živeti."
