28. 1. 2021, 18:52 | Vir: STA

Mojca Prelesnik: Želim si, da bi bila pravica do varstva osebnih podatkov znova v celoti zagotovljena

Nebojša Tejić/STA

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik si ob današnjem evropskem dnevu varstva osebnih podatkov želi, da bi bila ustavna pravica do varstva osebnih podatkov znova v celoti zagotovljena. Ob aktualni objavi policijskih plač je spomnila, da so bruto plače javnih uslužbencev in funkcionarjev javne. Niso pa javni zdravstveni podatki.

Ob letošnjem evropskem dnevu pri informacijskem pooblaščencu namenjajo pozornost obdelavi osebnih podatkov v času epidemije novega koronavirusa. "Še posebej izpostavljamo, kako pomemben je temeljit in ustavnoskladen predhoden premislek o vsakem nameravanem posegu v katero koli človekovo pravico, tudi v pravico do varstva osebnih podatkov," je poudarila.

Poseg v pravico do varstva osebnih podatkov mora po njenih besedah vedno izhajati iz tehtanja med različnimi pravicami, denimo konkretno med pravico do zasebnosti in pravico do javnega zdravja. Pri tem je treba upoštevati, da je lahko vsak poseg v posameznikovo zasebnost zakonit le, če je ta nujen in sorazmeren, je pojasnila.

Pri Informacijskem pooblaščencu iz leta v leto z veseljem ugotavljajo, da je stopnja zavedanja o pomenu varstva osebnih podatkov med ljudmi v Sloveniji zelo visoka. Prav ta visoka raven zavedanja o pomenu pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov je po besedah Prelesnikove eden ključnih dejavnikov pri zagotavljanju skladnosti pri delovanju upravljavcev.

Zagotovila je, da bodo tudi v prihodnje namenjali veliko pozornost raznim izobraževalnim aktivnostim tako za posameznike kot za upravljavce. Bi si pa želeli, da bi bila ustavna pravica do varstva osebnih podatkov s sprejetjem dolgo pričakovanega novega zakona o varstvu osebnih podatkov čim prej znova v celoti zagotovljena.

Ob evropskem dnevu zato znova pozivajo resorno ministrstvo, da zakon čim prej pripravi za obravnavo na vladi in v DZ

S tem bo Informacijskemu pooblaščencu, predvsem pa posameznikom in upravljavcem, po njenem mnenju omogočen sodoben in učinkovit okvir za izvajanje pravice do varstva osebnih podatkov.

Ob nedavni javni objavi plač policistov in kriminalistov je spomnila, da je Informacijski pooblaščenec v praksi kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja že večkrat zavzel stališče, da so javnosti prosto dostopni tisti podatki o javnih uslužbencih in javnih funkcionarjih, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali v opravljanjem dela javnega uslužbenca oz. pri javnih funkcionarjih v povezavi z opravljanjem javne funkcije.

Tako so javnosti dostopni denimo podatki o njihovih plačah, podatki o njihovih drugih prejemkih iz javnih sredstev, tako stroški službenih poti, reprezentance, različnih povračil in nagrad, podatki o nazivu in opisu delovnega mesta, podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta v javnem sektorju in podatki o skupnih letnih ocenah. Javne so tako bruto plače, vključno z vsemi dodatki, izjema pa je dodatek za delovno dobo.

Javnosti tudi niso dostopni podatki, ki izvirajo izključno iz njihovega zasebnega področja in niso povezani z opravljanjem dela v javnem sektorju, denimo podatki o družinskih razmerah, zdravstvenem stanju, osebnem mišljenju in udejstvovanju v dejavnostih zunaj službe, je pojasnila.

V povezavi z nedavno javno objavo plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve oz. policiji gre po njenih besedah lahko pri podatkih, ki se nanašajo na delo policije, tudi za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij, predvsem za tajne podatke po zakonu o tajnih podatkih in za varnostna vprašanja. Vendar je presoja, ali je taka izjema res podana, primarno naloga samega upravljavca podatkov, v konkretnem primeru torej ministrstva in policije.

Informacijski pooblaščenec zato teh izjem v okviru nadzora nad varstvom osebnih podatkov ne more in tudi ne sme presojati. Gre namreč za pravico in dolžnost upravljavca v skladu z zakonom z namenom, da zaščiti tiste informacije in podatke, za katere skrbno oceni, da je to nujno.

Pri javnih uslužbencih in javnih funkcionarjih so torej javne le tiste informacije, ki so povezane z delovnim razmerjem oz. javno funkcijo. Podatki o bolezenski stanjih po njenih besedah ne sodijo mednje, saj ti osebni podatki izvirajo iz posameznikove zasebne sfere in so torej tudi pri javnih uslužbencih in javnih funkcionarjih varovani.

Informacijski pooblaščenec v dozdajšnji praksi še nikoli ni zavzel stališča, da so podatki o zdravstvenem stanju javnega funkcionarja javni, ker so načeloma varovani. Gre namreč za posebne osebne podatke, glede katerih veljajo strožja pravila za njihovo obdelavo.

Javnosti bi lahko bili dostopni le v res izjemnih okoliščinah, če bi bilo denimo vprašanje funkcionarjevega zdravstvenega stanja neposredno povezano z opravljanjem javne funkcije. V takšnem primeru bi bilo tudi občutljive podatke o njegovem zdravstvenem stanju dovoljeno razkriti javnosti, če bi za to prevladal javni interes. "Seveda pa vsak posamezen funkcionar vseeno lahko razkrije svoje zdravstvene podatke, če to želi, kar se je v praksi tudi v Sloveniji že zgodilo," je spomnila Prelesnikova. V času epidemije covida-19 je denimo več funkcionarjev, tudi iz vrst poslancev in ministrov, razkrilo, da je bila pri njih potrjena okužba z novim koronavirusom.

Evropski dan varstva osebnih podatkov je razglasil Svet Evrope ob podpori Evropske komisije.

Pogovarjala se je Polona Šega

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.