Morgana verjetno pozna vsak avtomobilski zanesenjak. Seveda: ob znamki Morgan se pred očmi pokaže avtomobil, ki bi lahko, takole na oko, prihajal tudi iz tridesetih let minulega stoletja.

A morgani se prodajajo za velike denarje, takšne avte pa je treba primerno predstaviti. Kar nekako v navado je prišlo, da se to ne dogaja več na plebejskih mednarod­nih avtomobilskih salonih, ampak na zborih oziroma shodih petičnežev, na primer na znani kalifornijski plaži.

Premiera na plaži

Toda tokratna zgodba se začne z 'zafrkljivcem' (iz angleškega teaser), se pravi z risbo ali sliko, ki pokaže zelo malo, a vse­eno rajca. Morgan evaGT se je najprej pokazal v takšni obliki, nato pa se avgusta 2010 tistim z dovolj cvenka pod palcem predstavil na kalifornijski Pebble Beach.

Pebble Beach leži nekaj manj kot 200 kilometrov vožnje južneje od San Francisca in na tej plaži se vsako leto dogaja avtomobilski konec tedna, znotraj njega in kot njegova kulminacija pa nastop avtomobilske elegance v različnih razredih.

V razredu konceptnih vozil je med petnajsterico paradiral tudi novi morgan. Britanci so seveda vzhičeni in pravijo, da je evaGT videti omamen, izreden, sijajen, fantastičen, fenomenalen, kar do neke mere tudi drži. Morganovci pravijo, da so se pri dizajnu navezovali na britanske športne avtomobile iz petdesetih let minulega stoletja in med njimi še najbolj na bristol serije 400.

Bo kar držalo: poglejte dooolg motorni pokrov, lupinasto streho, par vrat v slogu spačka in kratek zadek, vse skupaj pa (spet) na dooolgi medosni razdalji in izredno kratkih previsih. Britanski tisk vzneseno trdi, da je to pravi morgan 21. stoletja.

Če izvzamemo dizajn, ki je za Morgan menda res neke vrste revolucija (čeprav se k sreči še vedno držijo lastnih načel vse od tridesetih let), so se pri tehniki naslonili na svoj model aero supersport,
kar pomeni aluminij za ogrodje, aluminij za karoserijo in tujega izdelovalca motorjev.

Pri tem so imeli dober zgled in tudi sami pred dobrimi tremi leti odkorakali naravnost v München po še en stroj, tokrat vrstni šestvaljnik zadnje generacije skupaj s šeststopenjskim menjalnikom. Motor je tisti, ki mu je v beemvejih ime 35i in ima neposredni vbrizg ter prisilno polnjenje valjev.

Biser zadnje tehnike, pa tudi menjalnikoma (ročni ali samodejni) ni prav veliko očitati. Beemvejeva konfiguracija je kot nalašč za morganovo zasnovo: vrstni šestvaljnik je zlahka našel prostor pod nekajmetrskim motornim pokrovom, morgan evaGT pa je prav tako gnan na zad­nji kolesi, kot se pač spodobi.

Vsa tehnika, ki ima, jasno, dobre pogonske gene, se z aerodinamiko sešteje v lepo normno porabo ali – kar je ta trenutek še pomem­­­bneje – v sprejemljiv izpust ogljikovega diok­sida, ki pri evaGT šteje 200 gramov na kilometer. Zato ta avtomobil tudi ponosno predstavljajo kot ustrežljivega normam euro6, ki pridejo na oblast 1. septembra 2014.

To niti ni tako zelo daleč, zlasti ne za evaGT, ki ga bodo začeli delati sredi leta 2012 in ga najprej z računalniško krmiljenimi stroji, na koncu pa še povsem ročno počasi izdelovali več kot pet let.

Krajša doba modelo

Morganov načrt je namreč vsaki dve leti predstaviti nov model, in ker so njihove proizvodne zmogljivosti zelo omejene, trenutna ponudba pa (zanje) izjemno bogata (ta hip je na ceniku kar pet različnih modelov), se utegne modelom življenjska doba precej skrajšati. Tu je seveda treba omeniti, da izdelujejo model 4/4 že vse od leta 1936, seveda s sprotnimi, predvsem motornimi izboljšavami.

EvaGT pa ni le prvi v novi generaciji morganov, ampak tudi prvi morgan s štirimi sedeži, ki naj bi – vsak od njih – zmogel gostiti odraslega človeka. Obljubljajo, da naj bi ta morgan znal zadovoljiti vse dnevne zahteve družine, s prtljažnikom vred.

Tu se spet pokaže pregovorni britanski smisel za humor, saj otipljivega podatka o velikosti prtljažnika evaGT (še?) ni. A kar je še bolj humorno – ni ga niti za modele, ki so že v ponudbi in proizvodnji. Za evaGT pravijo, da je tak kot pri supersportu, le da je še globlji.

Vsekakor se bo tudi s tem morganom brez dvoma zabavno voziti. Dolg je kot Oplova astra sports tourer, torej 4,7 metra, a ima obese po dirkaškem vzoru, menda pa tudi idealno razdelitev teže, skupaj le za 1250 kilogramov.

Poleg tega so v tej karoseriji veteranskega videza tudi satelitska navigacija (ki se menda dobro razume z Applovimi igračkami), ksenonska tehnika žarometov, večstopenjsko prožene varnostne blazine in elektronika za nadzor mehanike, začenši z ABS.

Do evaGT teoretično ni težko priti. Že uradna spletna stran ponuja povezavo za oddajo ponudbe, a je treba vedeti, da stane rezervacija 5000 funtov. O kon­čni ceni še ne govorijo, pravijo le, da bo cenejši od aera in da bo cena do neke mere odvisna tudi od povpraševanja.

Poznavalci ocenjujejo, da bo zagotovo stal manj kot sto tisoč funtov, najverjetneje pa tam okoli 75 tisoč. A kaj bi o ceni in navsezadnje – kaj bi o tehniki. EvaGT je avtomobil, ki potegne z imenom in videzom. In dokler bodo tak­šni tam na Otoku, bo obstajala britanska avtomobilska industrija.

Zato pravim: hvala (avtomobilskim) marginalcem, da to nekoč tako veličastno in svetovno znano vejo
industrije držijo pri življenju. Brez nje bi bil svet čisto drugačen. Manj zabaven.

Morgan evaGT

Motor: vrstni 6-valjnik, 2979 cm3, 225 kW (306 KM) pri 5800/min, 400 Nm pri 1200–5000/min
Zmore: 273 km/h, 4,5 s z mesta do 100 km/h
Porabi: 7,06 l/100 km
Zavzema: 4,7 × 1,8 × 1,2 m
Stane: 75.000 funtov (88.000 evrov)
Proizvodnja od leta: 2012
Za koga je: Za ljudi, ki takšen avtomobil morajo imeti zaradi družbenega položaja, ki prisegajo na izvirno britansko avtomobilsko klasiko in ki nimajo predsodkov. Za poznavalce.
Za koga ni: Za zapete pristaše nemških izdelkov, za ljudi brez domišljije.

Morgan Motor Company

Zgodovina te družbe se bere kot vzorčni prototip uspešnega družinskega podjetja. Vse skupaj je začel ded Henry Frederick Stanley (HFS) Morgan leta 1909, ki je podjetje vodil vse do svoje smrti leta 1959! Nasledil ga je sin Peter, tega pa leta 2003 njegov sin Charles. Ded, oče in sin torej.

No, ded je sestavil motoriziran dvose­dež­ni trikolesnik za lastno uporabo in ga zaradi zanimanja patentiral ter začel serijsko izdelovati. Takrat je namreč v Veliki Britaniji veljal ugoden davčni zakon za trikolesnike.

Sledili so uspehi v motošportu pa prve želje po štirisedih in končno še štirikolesnik leta 1936. To je bil model 4-4, torej štiri kolesa in štirje sedeži, z nekaj spremembami in z oznako 4/4 pa ta model izdelujejo še danes – s Fordovim 1,6-litrskim motorjem. Trikolesnike so nato nehali izdelovati leta 1952!

Zanimivo je, da od leta 1936 do leta 2000 ni bilo predstavljenih veliko novosti (še najbolj nov je bil model plus 8 z 8-valjnim motorjem leta 1968), po letu 2000 pa so postopoma pošteno prenovili obstoječo ponudbo in jo hkrati razširili, da zdaj šteje pet modelov z močmi od 112 do 367 'konj'.

Danes je v podjetju zaposlenih manj kot 200 ljudi, ki na leto sestavijo kakih 700 avtomobilov. Čakalno dobo so z desetih (!) let pred časom skrajšali na eno do dve leti, zato si ni težko predstavljati poslovne uspešnosti te družbe.

Vinko Kernc, foto Morgan

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol