15. 4. 2008, 13:34 | Vir: Playboy
Motorne sanje
Sežanski Blumar, ki se vse bolj uveljavlja na zahtevnem italijanskem trgu, je predstavil navzven vsaj malce ribiški in navznoter zelo damski sport fisherman za slabih 100 tisoč evrov.
Poslovni rezultati navtične industrije v zadnjih letih so izjemni. S tolikšno stopnjo rasti se lahko pohvalijo le redke klasične industrijske panoge, čeprav je zadnje čase mogoče slišati veliko resnih opozoril o začetku prodajne recesije. Njeni znaki so vidni, čeprav drži, da se ob predstavitvah novih bark, s katerimi so postregli največji evropski navtični sejmi, na čelu s francoskim Cannesom, italijansko Genovo in nemškim Düsseldorfom, o posledicah ni govorilo veliko.
Največ novosti za bližajočo se sezono so pripravili naši romanski sosedje, ki so v lanskem poslovnem letu (konča se avgusta) dosegli 15-odstotno rast prodaje. Njihove ladjedelnice so lani prodale za 3,5 milijarde evrov rekreacijskih plovil, h katerim pa moramo prišteti še prodajo motorjev in opreme v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Od tega so Italijani izvozili v tujino več kot polovico izdelanih plovil. Sosedje, pri katerih dela neposredno v proizvodnji plovil več kot 20 tisoč ljudi, so za povrh dokazali, da so s 45-odstotnim svetovnim proizvodnim deležem še vedno največji pri motornih čolnih in superjahtah.
Po podatkih publikacije Showboats International gradijo Italijani trenutno kar 347 velikih jaht s povprečno dolžino 113 čevljev oziroma 34 metrov, kar je skoraj sto več kot v lanskem poslovnem letu! Tudi svetovne smernice so podobne, kar dokazujejo številne novosti. Med njimi je 50 metrov dolga mangusta 165 open s tremi motorji po 3645 KM ter jet pogonom Rolls-Royce Kamewa.
Eksotični open, za katerega pravijo, da je najdaljši na svetu, doseže 40 vozlov. V poplavi prestižnih jaht, ki bodo letos prvič resno zarezale v valove, izstopa še 38,5-metrski san lorenzo iz aluminija, s katerim več kot pol stoletja stara apeninska ladjedelnica dopolnjuje floto jaht iz steklenih vlaken. 40 alloy, kot se imenuje novinka, drsi po morju z največ 28 vozli in se baha z navzven pomičnimi terasami in balkoni.
Dva metra in pol daljša ter še bolj pogonsko popoprana je codecasa 41 s trikrat po 2400 KM. Prav tako svež in prvič pred nekaj meseci v arabskem Dubaju predstavljen je 31 metrov dolg azimut 103S s hard topom in manjšim krmarskim mostičkom. V njegovo družbo sodi prav tako slabih 30 metrov dolg azimut 95 s krmarskim mostičkom, 175 kvadratnih metrov velikimi notranjimi bivalnimi površinami, štirimi kabinami in dvema dizloma z močjo po 1825 KM, ki poženeta barko do 26 vozlov. Počasnejši, a za nekatere bolj postavljaški je benetti 85, ki prepluje s 15 tisoč litri goriva 1500 milj.
V oči bode še gruča krajših, a še vedno več kot najdražja portoroška vila vrednih rezidenc iz bolj ali manj butičnih ladjedelnic. Pozornost plenijo 26-metrski canados 86, trenutno najdaljši fairline squadron, ferretti 881 RPH, alalunga 78, aicon 82 open in rodman muse 74. Še bolj mamljiv je pershing 72, ki se kiti z laskavim naslovom European Yacht of the Year 2008. Jahta izpod oblikovalskega peresa Fulvia De Simonija meri 22 metrov, ima dve ali tri razkošne kabine, razvaja s površinskim pogonom Arneson, 12-valjnima dizloma z močjo po 1823 KM in največjo hitrostjo 45 vozlov.
Veliko novega ponujajo srednje velike jahte, med katerimi tvorijo glavnino ponudbe od 40 do 60 čevljev modeli s hard topi in krmarskimi mostički. Med njimi blesti 18-metrski azimut 58 z izvirnim krmarskim mostičkom in zeleno obarvanim trupom – takšen je bil primerek iz Genove. Apeninsko premiero je doživela ob pomolih Kolumbovega mesta butična sportriva 56 iz nič manj butične Rive. Prav tako atraktivna je angleška navtična falanga.
Fairline nastopa s phantomom 48 ter targama 44 GT in 64 GT. Na takšne izzive je Sunseeker odgovoril z manhattnoma 52 in 70 ter s športno nastrojenim predatorjem 52. Svež, čeprav v osnovi znan je atlantis 47 s hard topom, ki mu delajo družbo v slogu novodobne hišne filozofije osveženi 315SC, 345SC in 425SC. Še bolj oblikovno izstopajoč je marquis 420 SC, ki ga je zrisal naše gore list Dan Lenard. Nov je francoski jeanneau prestige 42 S. Bolj nenavaden in ekološko naravnan (o tem se v navtiki ne govori veliko) pa je s poplavo električnih sončnih celic opremljen airon marine 4300 t-top eco-coupe.
Na povsem drugačne strune igra pred nekaj meseci predstavljeni prinz 54 coupe, ki izvira iz belgijsko-hrvaške naveze in je po besedah tovarne v primerjavi s tekmeci za četrtino cenejši. Še pomembnejši, vsaj s slovenskega stališča, je v letošnjem Düsseldorfu predstavljeni elan power 48. Za največjo jahto iz gorenjske tovarne, ki je opremljena s hard topom, sredinsko lastniško kabino in dvema motorjema z močjo po 500 ali 575 KM, je treba imeti v žepu brez dajatev vsaj pol milijona evrov. Prav tako sveža, ekstravagantna in naša je vanga 44 s pogonom IPS in z dvakrat po 435 KM.
Pestra, a hkrati nič revolucionarna je letošnja bera v nižjih razredih. Izjemnih novosti ni, glavni trend ostaja slogovno posnemanje večjih bratov. Francoski Beneteau ponuja montecarla 32 open in 37 hard top. Na podobne strune igrata chaparral signature 350 in sealine CS35. Nova sta vsaj malce ribiško nastrojena faeton 32 in apreamare 32 open. Na podobno filozofijo stavi sežanski blumar sport fisherman, ki meri 9,45 metra in premore štiri ležišča. Med manjšimi lovita poglede 8,5 metra dolg rio 28 blu in chaparral signature 250.
Vse prej kot dolgočasni so fishermani. Med njimi so ceneni, dragi in perverzno zmogljivi, kot je sessa key largo 36 z notranjostjo za štiri, tremi zunanjimi motorji s skupno 1150 KM in največjo hitrostjo 50 vozlov. V podobni, ponekod še ekstremnejši smeri nastopajo gumijasti čolni. Med njimi najdeš velikane z bogato notranjostjo in motorji z nekaj 100 'konji' in površinskim ali jet pogonom, ki prav tako dokazujejo, da so letošnje navtične novosti namenjene predvsem tistim z debelejšimi denarnicami in šele daleč zatem vsem drugim.
Tekst: Bruno Kuzmin
Foto: proizvajalci
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
