Možakar se je razhudil zaradi žicanja denarja in opisal svojo izkušnjo: "Ko sem mu hotel kupiti hrano, me je samo - pljunil!"

5. 3. 2026, 19:00 | Uredništvo
Berač pred trgovino (foto: ChatGTP/AI)
Berač pred trgovino
ChatGTP/AI

Beračenje po mestnih središčih in trgovskih centrih res zna biti nadležno, o tem dovolj zgovorno govorijo izkušnje, ki so jih opisali posamezniki - in te niso niti malo prijetne.

Zdi se, da je takrat, ko se ozračje ogreje, v mestnih središčih opaziti več tistih, ki dobesedno "žicajo" za denar. Tako bi vsaj lahko sklepali po razpravi, ki se je pojavila na hrvaškem Redditu in takoj pritegnila veliko pozornosti.

"Dekle, staro več kot 25 let, stoji pred Lidlom in pravi, naj ji kupim hrano, ker ima otroka in podobno … Po več ur stoji pred različnimi trgovinami, vključno z Lidlom, Sparom, Plodinami itd. V času, ki ga tam porabi, bi lahko šla nekam delat, pa četudi samo za štiri ure (povsod vedno potrebujejo osebje, negovalk vedno primanjkuje in zaposlijo skoraj kogarkoli). Poznam ljudi, stare 80 let, ki si poleg pokojnine še vedno prislužijo kakšen dodaten evro," je zapisal eden od uporabnikov.

"Moški okoli 40 let stoji pred trgovskim centrom in prosi (očitno ni brezdomec, videti je urejen) ter osem ur sedi pred centrom in prosi ljudi. V gradbeništvu bi po mojem mnenju vsak dobil delo, ali kot dostavljavec ali kaj podobnega. Zasluži si te evre – pojdi v isto trgovino in reci natakarjem: “Hej, odnesel vam bom smeti, če mi date nekaj evrov,” ali kaj podobnega. Razumem, da nikoli ne veš, s čim se kdo spopada, ampak če si lačen, v dolgovih ali ne vem kaj še, s prosjačenjem ne boš naredil popolnoma nič. Mlad si – pojdi delat," je še dodal. 

beraci.jpg
Zapis o beračih
Posnetek zaslona/Reddit

Eden od komentatorjev pa je ob tem izpostavil nekaj drugega: "Tehnično gledano večina njih dejansko “dela” za nekoga, kateremu potem predajo zbran denar. V mojem mestu je na primer dobesedno organizirana skupina: ob osmih zjutraj pridejo z avtobusom iz manjšega kraja, se razporedijo po vnaprej določenih lokacijah, ob štirih popoldne pa se zberejo v kavarnah okoli avtobusne postaje, združijo zbrani denar in se nato vrnejo." 

No, druga uporabnica je opisala nekaj, kar je videla - in ni bilo niti malo lepo. "Pri nas na počivališču, kjer delam, zjutraj pripeljejo celo romsko družino s štirimi ali petimi otroki, ki ves dan prosjačijo in povzročajo težave. Policijo smo poklicali že milijonkrat, seveda pa jim ne morejo nič “ker so manjšina”, poleg tega nimajo osebnih dokumentov. Vsi po vrsti imajo kakšno telesno ali duševno okvaro, zato je očitno tudi nekaj incesta v ozadju. Ko pa jim rečemo, naj odidejo, znajo izreči najhujše psovke. Večkrat sem videla tudi, kako jih verjetno mati tepe, z glavo jih udarja ob trafopostajo ali kaj podobnega. Nihče več ne hodi sam po temi iz službe, ker so nam že večkrat grozili tudi z noži, zato vedno hodimo v skupini."

Preberite še:

Očitno pa se dogajajo tudi velike neprijetnosti, če sodimo po besedah enega od komentatorjev. "Nekdo me je prosil za denar in rekel, da je lačen. Odgovoril sem mu: “Greva skupaj v McDonald’s, kupil ti bom nekaj za jesti.” Na o me je pljunil. Drugi mi je pokazal zdravniški izvid iz KBC-ja in trdil, da nujno potrebuje operacijo. Odprl sem denarnico in mu dal dvajset evrov, on pa je začel vpiti name, da sem škrt in da mu dam petdeset evrov, ki jih je videl v denarnici, ne pa samo dvajset. Takrat sem svojih dvajset evrov preprosto vzel nazaj." 

Razprava je kaj hitro prerasla v širšo debato o beračenju, socialnih stiskah in odgovornosti družbe. Medtem ko nekateri menijo, da bi morali predvsem mlajši in delovno sposobni posamezniki poiskati zaposlitev, drugi opozarjajo, da so za mnogimi zgodbami pogosto zapletene življenjske okoliščine, kot so revščina, pomanjkanje izobrazbe, zdravstvene težave ali družbena izključenost.

Sogovorniki so se tako večinoma strinjali vsaj v enem: težava beračenja je precej bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled. Gre za vprašanje, ki presega posamezne primere na ulici ali pred trgovinami ter odpira širšo razpravo o socialnih politikah, pomoči ranljivim skupinam in odgovornosti družbe pri reševanju takšnih pojavov.

Prizori s križarke, da te kap: obtičali so v Dubaju, a se ne pustijo motiti, žurirajo tako, kot da je vse čisto po starem