Na Haitiju po atentatu na predsednika policija ubila štiri, pridržala dva osumljenca

Ubite in aretirane domnevne napadalce je označil kot "plačance", ni pa razkril niti njihove identitete niti motiva za napad, poročajo tuje tiskovne agencije. Je pa dejal, da na begu še ostaja več članov skupine, ki je izvedla atentat. "Medtem ko govorim, se policija bori s temi napadalci," je izjavil in dodal, da so jim za petami ter da jih bodo ali ubili ali aretirali.

Moiseja so napadalci ubili na njegovem domu v bližini prestolnice Port-au-Prince v sredo malo po polnoči po lokalnem času. Napadalci naj bi bili po poročanju medijev tujci, predstavili naj bi se kot sodelavci ameriškega urada za boj proti drogam DEA ter naj bi govorili angleško in špansko.

Predsednika so ustrelili in ubili, v napadu pa je bila ranjena tudi prva dama Martine Moise. Ta je trenutno že na zdravljenju v Miamiju v ZDA, je za medije potrdil veleposlanik Haitija v ZDA Bocchit Edmond. V življenjski nevarnosti ni, njeno stanje je stabilno.

Sodnik Carl Henry Destin je za medije razkril, da so na truplu predsednika našli 12 strelnih ran, med drugim na čelu in prsih. V času napada je bila poleg njega in soproge doma tudi njuna hčerka Jomarlie, a se je skrila v svoji spalnici. Še dve gospodinjski pomočnici naj bi napadalci zvezali.

Haitijsko veleposlaništvo v Washingtonu je dogodek označilo kot "dobro usklajen napad visoko usposobljene in močno oborožene skupine". 53-letnega ubitega predsednika, ki so ga kritiki označevali kot skorumpiranega avtokrata, so označili za "resničnega državnika (...) zapisanega razvoju demokratične tranzicije naše države in boju proti korupciji". Umrl naj bi "v obrambi demokracije".

Ameriški State Department je medtem kakršnokoli povezavo DEA z atentatom odločno zavrnil kot "popolnoma lažno"

Bela hiša je atentat na Moiseja označila za grozljivo dejanje ter zagotovila, da so ZDA pripravljene pomagati pri preiskavi. Obsodbo napada in sožalje vsem prebivalcem Haitija je izrazil tudi predsednik ZDA Joe Biden.

Članice Varnostnega sveta ZN so ponoči soglasno poudarile, da je treba odgovorne za ta grozljiv zločin čim prej privesti pred roko pravice, obenem pa vse strani pozvale k zadržanosti in izogibanju vsem dejanjem, ki bi lahko še dodatno povečala nestabilnost. Za danes je sklicano tudi izredno zasedanje VS ZN na to temo.

Po atentatu je na Haitiju - najrevnejši državi na zahodni polobli, ki jo zadnja leta pretresajo globoka politična kriza, protesti in nasilje oboroženih tolp - zavladala zmeda glede tega, kdo bo nasledil Moiseja na čelu države. Da je to on, je nato v sredo sporočil začasni premier Claude Joseph.

Predsednik Moise je sicer ravno ta ponedeljek za novega premierja, ki naj bi nasledila Josepha, imenoval Ariela Henryja, a v parlamentu ni bilo potrebnega kvoruma, da bi ga potrdili.

Joseph, ki je tudi haitijski zunanji minister, je atentat v sredo označil kot "sovražno, nehumano in barbarsko dejanje"

Zatrdil je, da imajo varnostne sile vse pod nadzorom, in ljudi pozval, naj ostanejo mirni. "Demokracija in republika bosta zmagali," je dejal. Obljubil je nadaljnje delovanje države in dialog z opozicijo.

Haitijska vlada je obenem razglasila 15-dnevno izredno stanje in 15-dnevno žalovanje. Razglasitev izrednih razmer daje vladi pooblastila, da na pomoč policiji vpokliče vojsko in da omeji državljanske svoboščine.

Letališče v Port-au-Princu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zaprto, a v mestu po navedbah očividcev vlada mir, ulice so prazne, dodatnih varnostnih sil ni videti.

53-letni Moise je bil na položaju od februarja 2017, ko je dotedanji predsednik Michel Martelly odstopil. Moisejev mandat je bil zelo turbulenten, saj so mu med drugim očitali korupcijo, državo pa je pretresal val pogosto nasilnih protivladnih protestov.

Parlamentarnih volitev, ki naj bi potekale že leta 2019, zaradi političnih sporov vse doslej še niso izvedli

Moise - čigar predsedniški mandat je bil po mnenju opozicije nelegitimen, saj naj bi se že iztekel - je v štirih letih na položaju zamenjal kar sedem premierjev, Henry bi bil že osmi.

Haiti je najrevnejša ameriška država. V zadnjem času ga poleg tega znova vse bolj pesti ne le politična kriza, ampak tudi nasilje vse močnejših oboroženih tolp, ki med drugim redno izvajajo ugrabitve in zahtevajo odkupnine.

Poleg predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev naj bi na Haitiju septembra potekal ustavni referendum, ki so ga zaradi pandemije covida-19 že dvakrat preložili. Spremembe ustave, ki jih je podprl Moise, krepijo izvršno vejo oblasti. Opozicija in večji del civilne družbe jim močno nasprotujeta.

Poleg političnih sporov, nasilja in revščine Haiti pestijo tudi naravne katastrofe. Otoška država, nekdanja francoska kolonija, si še vedno ni zares opomogla po katastrofalnem potresu leta 2010.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel