20. 7. 2021, 06:00 | Vir: STA
Na sodiščih zaradi sprememb zakonodaje manj sodnikov porotnikov kot v preteklosti
Na okrožnih sodiščih po Sloveniji je nekaj sto sodnikov porotnikov, ki imajo v sojenjih, v katerih sodelujejo, enake pravice in dolžnosti kot poklicni sodniki. Število sodnikov porotnikov se je v zadnjih letih zmanjšalo zaradi sprememb procesne zakonodaje, sodišča pa opažajo tudi upadanje zanimanja. Razlog bi lahko bil tudi v nizkem plačilu.
Število sodnikov porotnikov pri posameznih okrožnih sodiščih določi predsednik vrhovnega sodišča s soglasjem ministra za pravosodje. Po podatkih, ki so na voljo na spletnih straneh okrožnih sodišč, je število sodnikov porotnikov na posameznih sodiščih različno.
Največ mest za sodnike porotnike je predvidenih na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Tam je petletni mandat 22. junija letos nastopilo 298 sodnikov porotnikov. Na Okrožnem sodišču v Mariboru je 1. februarja letos mandat nastopilo 49 sodnikov porotnikov. Na Okrožnem sodišču v Novi Gorici imajo 73 sodnikov porotnikov, na kranjskem 77, na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu 68, na Okrožnem sodišču v Krškem 65, na murskosoboškem 79, na ptujskem 61 in na Okrožnemu sodišču v Novem mestu 80 sodnikov porotnikov.
Pogoji, ki jih zakon o sodiščih določa za sodnike porotnike, so slovensko državljanstvo, dopolnjenih 30 let starosti, nekaznovanost za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zdravstvena in osebnostna primernost za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in aktivno znanje slovenskega jezika.
Zakon o sodiščih določa tudi, da lahko kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč predlagajo predstavniški organi občin z območja sodišča, lahko pa tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na tem območju, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov.
Glede na potrebe sodišča sama objavijo pozive za sodnike porotnike v uradnem listu. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in so lahko ponovno imenovani.
Celjsko sodišče bi za delo potrebovalo 130 sodnikov porotnikov, prejelo je le 87 kandidatur
Nedavno je dodatni poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike za obdobje 2021-2026 objavilo Okrožno sodišče v Celju, saj so občine na prvi poziv posredovale premalo prijavljenih kandidatov za porotnike.
Trenutno ima celjsko okrožno sodišče na seznamu 130 porotnikov in toliko bi jih za nemoteno delo potrebovalo tudi v prihodnjem obdobju, a je žal po prvem pozivu prejelo le 87 kandidatur, je pojasnila direktorica celjskega sodišča Ksenija Ručigaj.
"Iz navedenega izhaja, da zanimanje občanov za opravljanje te funkcije upada, in prav gotovo je eden od razlogov višina nadomestila oz. plačila za to delo, ki je res nizko, drug razlog je poraba časa, saj obravnave lahko trajajo tudi po cele dneve, porotniki pa nam tudi večkrat potožijo, da njihovi delodajalci nimajo preveč razumevanja za njihove odsotnosti," je razložila direktorica celjskega sodišča.
Višje plačilo porotnikom bi bilo stimulativno, poleg tega bi bilo tako stimulativno kot tudi koristno, da bi za porotnike izvedli kakšna izobraževanja, na katerih bi jim približali pomembnost in družbeno odgovornost te funkcije, meni direktorica sodišča.
Ocenjuje še, da tudi strah pred odgovornostjo pri marsikomu pomeni odklonilni razlog za kandidaturo
Sicer pa na celjskem sodišču pri vsakodnevnem delu s porotniki zaznavajo tudi problem njihove zanesljivosti. Dogaja se namreč, da sodniki porotniki preprosto pozabijo priti na obravnavo, zamujajo ali se opravičujejo tik pred zdajci. Med starejšimi je veliko odsotnosti tudi zaradi bolezni, med mlajšimi pa zaradi zadržanosti v službi, je še pojasnila direktorica sodišča.
V preteklosti so sicer okrožna sodišča imela več sodnikov porotnikov, k zmanjšanju njihovega števila pa so prispevale tudi pretekle spremembe zakonodaje.
V kazenskem procesnem pravu so se namreč že pred leti uveljavili mehanizmi, ki omogočajo, da se celotni postopek ne izvede, kadar so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, prinesli pa so tudi možnost, kot je priznanje krivde na predobravnavnem naroku oziroma pristanek na procesno poenostavljen postopek, med drugim se lahko obdolženi strinja s tem, da mu sodi sodnik posameznik.
Sicer pa na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da so državljani, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti, v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki in da torej sodniki porotniki izvajajo funkcijo sojenja enakopravno s poklicnimi sodniki.
Piše Vesna Pušnik Brezovnik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
