A.B. | 21. 1. 2022, 21:45

Napetost se stopnjuje: evropske države oborožujejo Ukrajino

Profimedia

V Ženevi sta se danes sestala ameriški zunanji sekretar Antony Blinken in ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov, ki sta odprla pogovore o umirjanju razmer v zadevi ukrajinske krize. Medtem, ko je Blinken že na začetku srečanja dejal, da je Washington odprt za diplomatsko rešitev nastale krize, je Lavrov izjavil, da njun sestanek najverjetneje ne bo obrodil želenih sadov. 

Provokacije med ZDA in Rusijo se nadaljujejo, med dvema ognjema pa ostaja Ukrajina, ki se že pripravlja na potencialno rusko invazijo - tudi z oboroževanjem s strani evropskih zaveznic. 

Poleg Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki so že na včerajšnji konferenci izrazile podporo Washingtonu in suverenosti Ukrajine, so se danes v izjavi za javnosti odzvale tudi Litva, Latvija in Estonija, ki so potrdile, da bodo Kijevu pomagale s protitankovskimi in protiletalskimi raketami. Potem, ko jim je Washington v tej nameri prižgal zeleno luč, so vse tri baltske države (ki so bile nekoč pod sovjetsko oblastjo) sporočile, da bo Ukrajina od njih prejela ameriške rakete Javelin in Stinger. Slednje bi lahko Ukrajina uporabila v primeru obrambe pred oboroženim ruskim napadom. Svojo podporo in pomoč pri dobavi orožja je kmalu zatem izrazila tudi Češka. 

Medtem pa sta si na današnjem zasedanju v Ženevi segla v roko ameriški zunanji sekretar Antony Blinken in ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki sta se sestala na 'mirovnem terenu', da bi s skupnimi dogovori dosegla umiritev naraščajoče napetosti na rusko-ukrajinski meji. A kot kaže, je bila ideja njunega zasedanja precej obetavnejša od samega rezultata: Lavrov je namreč že na samem začetku povedal, da v njunem pogovoru ne pričakuje konkretnega preboja, Blinken pa ga je opozoril na ''hiter, resen in učinkovit'' odgovor Zahoda v primeru ruske invazije na Ukrajino. 

Da je ohranitev miru na evropskih tleh še kako pomembna, je na včerajšnji novinarski konferenci v Berlinu poudarila tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je pozvala k diplomatski rešitvi rusko-ukrajinskega konflikta, a obenem dodala, da se bodo vse zaveznice Washingtona v primeru ruske invazije odzvale temu primerno: tudi, če bo to za Evropsko unijo pomenilo gospodarsko škodo.

A dejstvo je, da sta ZDA in Rusija na nasprotnih bregovih in da je nit, ki se razteza od Zahoda k Vzhodu, čedalje bolj napeta: Washington namreč vztraja, da se Moskva s kopičenjem več kot 100.000 vojakov na ukrajinski meji pripravlja na oboroženo invazijo, ruski odziv pa je zanikanje vseh obtožb in izpostavljanje ogrožanja varnosti, ki naj bi jo Moskvi predstavljalo kopičenje Natovih čet na evropskih tleh ter njihova širitev proti vzhodu. Rusija prav tako zahteva, da Nato umakne svoje čete iz Romunije in Bolgarije - o čemer pa sta se izjasnili tudi omenjeni državi in dejali, da ne pristajata na tovrstno pogojevanje. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.