Takšen bo konec Zemlje, kot jo poznamo.
Ko ljudje pomislijo na konec Zemlje, si večinoma predstavljajo dramatične scenarije – trk asteroida ali trenutek, ko Sonce pogoltne naš planet. A resnična dolgoročna nevarnost, na katero znanstveniki vse pogosteje opozarjajo, je veliko tišja in skoraj neopazna. Zemljino ozračje bi lahko prenehalo podpirati kompleksno življenje dolgo, preden bi bil planet dejansko uničen. Ne gre za nenaden preobrat ali katastrofo, temveč za počasen, skoraj neviden proces.
Gre za nekakšno odštevanje v globokem času, ki ga poganja Sonce – to se z milijardami let postopoma segreva, spremembe pa se kopičijo tako počasi, da jih iz generacije v generacijo sploh ne opazimo.
Sonce je približno na polovici svoje življenjske dobe, NASA pa pravi, da bo Zemlja postala neprimerna za kompleksne oblike življenja čez nekaj več kot eno milijardo let. Štiri milijarde let pozneje pa se bo sonce spremenilo v orjaško rdečo kroglo.
V raziskavi Nature Geoscience sta Kazumi Ozaki z univerze Toho in Christopher Reinhard z Georgia Institute of Technology preučevala daljno prihodnost Zemlje z modelom, ki združuje podnebje, oceane, atmosfero in kemijo, ki jo oblikuje življenje.
Po skoraj 400.000 simulacijah sta ocenila, da bo atmosfera, bogata s kisikom, verjetno obstajala še približno 1,1 milijarde let. Model nakazuje, da bi lahko atmosfera izgubila velik del kisika, še preden Zemlja vstopi v fazo, ko postane izguba vode v vesolje izrazita. V praksi to pomeni, da lahko najprej "odpove" zrak.
Raziskava iz leta 2024, ki jo je vodil Keming Zhang z UC San Diego, potrjuje te ugotovitve in pravi, da bo Zemlja primerna za življenje le še "približno eno milijardo let", preden bodo oceani izhlapeli zaradi učinka tople grede.
