STA | 7. 2. 2022, 20:00

Nato kljub opozorilom Rusije in Kitajske krepi sile na Vzhodu - Putin medtem z Macronom o ukrajinski krizi

Profimedia

Generalni sekretar zveze Nato, Jens Stoltenberg, je danes v Bruslju zavrnil zahteve Rusije in Kitajske po ustavitvi širjenja zavezništva na vzhod. ''Če Rusija zahteva manj Natovih sil blizu svojih meja, bo dobila ravno nasprotno - zaveznice načrtujejo še dodatno, dolgoročnejšo krepitev navzočnosti na vzhodu Evrope,'' je poudaril.

Medtem sta se danes glede vprašanja ukrajinske krize v Moskvi sestala francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin. Ob začetku pogovorov je Macron izrazil upanje, da bo dialog privedel do popuščanja napetosti glede Ukrajine, Putin pa je ob tem pohvalil prizadevanja francoskega vodstva za rešitev vprašanja varnosti v Evropi.

Macron in Putin o ukrajinski krizi

Macron se je danes mudil v Moskvi, kjer se je kot prvi zahodni voditelj - po eskalaciji napetosti med Zahodom in Rusijo, ki je svoj zamah dobila decembra lani -  sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bo jutri nadaljeval svojo pot v Ukrajino, kjer se bo sestal z ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.

Predsednika sta sestanek v Kremlju začela ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zaradi novega koronavirusa. AFP je ob tem zapisala, da sta se brez rokovanja usedla vsak na svoj konec dolge bele mize in tako upoštevala protokol, ki ga je Vladimir Putin v luči pandemije nedavno sprejel ob srečanjih s tujimi veljaki.

"Ta razprava se lahko začne v smeri, v katero moramo iti, to je proti deeskalaciji," je dejal Macron ob začetku srečanja v Moskvi. Dodal je, da želi "začeti kolektivno graditi koristen odziv za Rusijo in vso preostalo Evropo.'' Ob tem je izrazil upanje, da se bo s tem odzivom "izognil vojni" in "zgradil elemente zaupanja, stabilnosti in prepoznavnosti za vse". Po njegovih ocenah so namreč trenutne razmere v Evropi kritične in zahtevajo izredno odgovornost.

Putin je nato izrazil mnenje, da imata državi glede varnostnih razmer v Evropi podobno stališče in dejal: "Vidim, koliko truda vlaga sedanje francosko vodstvo za rešitev vprašanja varnosti v Evropi, predvsem za rešitev krize na jugovzhodu Ukrajine.''

Nato kljub opozorilom Rusije in Kitajske krepi svojo prisotnost na Vzhodu

Medtem pa je Jens Stoltenberg, generalni sekretar zveze Nato, po srečanju s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo v Bruslju zavzel ostro stališče: ''Nedavna skupna izjava Rusije in Kitajske je poskus zanikanja suverene pravice vsake države, da sama izbira svoja zavezništva in svojo pot, kar za Nato ni sprejemljivo.''

Spomnimo, ruski in kitajski predsednik, Vladimir Putin in Xi Jinping, sta minuli teden skupaj pozvala k ustavitvi širjenja Nata na vzhod, kar je po Stoltenbergovih besedah prvič, da se je Kitajska pridružila temu pozivu Rusije.

Kljub zahtevam Rusije in Kitajske načrtuje Nato v odziv na kopičenje ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini poleg krepitve navzočnosti v Baltiku in na Poljskem ter pripravljenosti svojih odzivnih sil še dodatno, dolgoročnejšo krepitev navzočnosti na jugovzhodu.

"Razmišljamo o dolgoročnejši prilagoditvi naše navzočnosti v vzhodnem delu zavezništva," je povedal Stoltenberg. "Če Rusija res želi manj Nata blizu meja, bo dobila ravno nasprotno," je poudaril. Končne odločitve po njegovih besedah še ni, a v Natu poteka proces odločanja.

V Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem je sedaj okoli 5000 zavezniških vojakov. ZDA, Velika Britanija in Nemčija so nedavno napovedale, da bodo v omenjene države poslale še več vojakov.

Ob tem je generalni sekretar danes ponovil vabilo Rusiji k čimprejšnjemu srečanju v okviru Sveta Nata in Rusije, mehanizma za posvetovanje in sodelovanje, ki so ga vzpostavili pred dvema desetletjema. Ta se je 12. januarja sestal prvič po dveh letih in pol.

Ponovil je, da bo Nato vztrajal pri svojih jedrnih načelih, kot je pravica vsake države, da sama odloča o svoji varnostni ureditvi, da pa so se zaveznice pripravljene pogovarjati o krepitvi obstoječih komunikacijskih kanalov, o ruskih skrbeh glede evropske varnosti in o nadzoru nad oboroževanjem.

Poljski predsednik se je o varnostnih razmerah ob in v Ukrajini ter celotni Evropi danes v Bruslju pogovarjal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je po srečanju tvitnila, da tesno usklajujejo odziv na vsakršno zaostrovanje, tudi glede energetske oskrbe in sankcij.

Von der Leynova je po Twitterju še sporočila, da sta z Dudo razpravljala tudi o cilju, da bi na Poljskem zagotovili trden pravosodni sistem, v skladu s standardi EU. A konkretnejša ni bila.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.