Nebesa

»O imenu sem imela na začetku nekaj pomislekov, saj ga hitro povežemo s čim hudomušnim, celo negativnim. Šele ko sem ljudem pripovedovala o ideji za ime, so me s svojim navdušenjem prepričali, da sem se odločila prav,« trdi lastnica Nebes Katja Roš, bolj znana kot dopisnica časopisa Delo iz doline ob Soči.

Nebesa so hotel, čeprav se lastnika otepata te besede. Vendarle vztrajam, da gre za hotel na nekoliko drugačen način. Na Livku nad Kobaridom je bilo nekoč smučišče, ob njem je stala koča, ki je zadnja desetletja klavrno propadala. Roševa sta se med sprehodi večkrat vprašala, kaj če bi namesto koče nastalo nekaj podobnega, a vseeno drugačnega. Nekaj, kar bi ohranjalo prvinsko arhitekturo, a bilo ob tem nadvse moderno. Od ideje do Nebes je minilo nekaj let, zbrati je bilo treba denar in pogum. Za oboje je zaslužen Katjin mož Bojan Roš, zdravnik v Tolminu, ki je vso družino prepojil z idejo o naselju počitniških hišk. Ob hiškah je postavil še svojo hišo, oboje povezal z bazenom in dnevno sobo, kjer imajo gostje ves čas na voljo lokalne dobrote, vino, sir, pršut ...

Rok Klanjšček se je podpisal pod arhitekturne načrte in zanje dobil že več nagrad. Toda Roševima je jasno, da od nagrad ni mogoče živeti. Ko je pred dobrim letom ta nenavadni hotel odprl svoja vrata, se je začel drugi, težji del naloge. Napolniti štiri luksuzno opremljene hiške, ki od zunaj spominjajo na tipične objekte s planšarskih ravan. »Kaka graščina ni prišla v poštev,« pojasnjuje Katja Roš, »običajna materiala tu sta kamen in les.« Obojemu sta dodala še nekaj stekla in nastal je verjetno najbolj prijeten in najbolj elegantno prvinski turistični objekt v Sloveniji.

»Narava je na prvem mestu,« trdita zakonca Roš, “to je osnova, ki naj bi privabljala ljudi na Nebesa.« Razgledi so čudoviti. Če stojite na trati za hiškami, lahko skozi sedlo na Livku vidite vse do Gradeža ob Jadranskem morju. Ko stopite v hiško iz dnevnega prostora ali s terase pred njim, uzrete mogočni Krn ter vso Soško dolino.

Ko se v skalovje upre še zahajajoče sonce, so Nebesa res nebeška. Hiše so opremljene moderno, a stilno in brez nepotrebnih dodatkov dajejo občutek hotela s petimi zvezdicami. Spalni del je v mansardi, spodaj pa so dnevni prostor z veliko teraso, kopalnica in povsem opremljena kuhinja, za nameček je hladilnik vedno napolnjen z dobrotami za zajtrk.

Dva crkljava in hudomušna novofundlandca na trati za hiškami varujeta goste, medtem ko lastnika skrbita za njihovo dobro počutje. Slovencem o dolini Soče ni vredno predavati, naj le ponovim, da okolica ponuja vse od Vršiča, Trente, Kobarida z muzejem prve svetovne vojne, raftinga, veslanja s kajaki in kanuji, ribolova, pohajanja ali resnega plezanja po Julijcih do izletov v bližnjo Furlanijo, kjer se v Vidmu naužijete italijanske mode ter apeninskega načina življenja v številnih vinotekah pod mogočnimi srednjeveškimi arkadami. Celo v mesto ljubezni, v Benetke, ni predaleč odbrzeti na poldnevni izlet.

Nebesa so novost v slovenski turistični ponudbi in ponujajo več kot katerikoli slovenski hotel. Nebesa so, kot pravita lastnika, lepa v megli, v oblakih, v soncu, v snegu, v dežju ... Čarobna so mnoga jutra, ko megla sega do ograje in lahko le ti sam uživaš v soncu in pogledih, razmišljata Roševa, ki jima, vsaj tak občutek imam, kljub trudu, znoju, tveganju, negotovosti in trdemu delu, ni žal, da sta nam ponudila Nebesa. Ni jih malo, krajev namreč, ki sem jih obšel v svoji novinarski karieri, v poldrugem desetletju dirkanja za avtomobili in dirkači formule 1, a prav vsako okolje bi bilo ponosno na kaj takšnega, kot so Nebesa.

Tu besede ne pomagajo, šele ko boste sami spoznali in občutili prijetnost okolja, oster zrak na skoraj 900 metrih nad morjem, razkošje pogledov in nebeškost narave, boste verjeli mojim besedam. In se boste, kot to počno mnogi, ki zaidejo na Nebesa, vedno znova radi vračali. Pa čeprav Nebesa, kako bi le bilo drugače, niso poceni: od 40 tisočakov naprej se gibljejo cene za prenočevanje v eni izmed hišk. Več informacij se skriva na www.nebesa.si!

TEKST: Miran Ališič

FOTO: Bor Dobrin, Nebesa

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord