16. 12. 2017, 17:30 | Vir: STA

Nekdanji vodilni NLB z malo informacijami o domnevnem pranju denarja

Profimedia
Nekdanji vodilni NLB z malo informacijami o domnevnem pranju denarja (foto: Profimedia)

Pred komisijo DZ, ki preiskuje domnevno pranje denarja v NLB s strani komitenta Iraja Farrokhzadeha in ki je v prvem delu zaslišala srednji menedžment, so pričali tudi nekdanji vodilni v banki.

Kot so povedali, s primerom sprva niso bili seznanjeni, ko so presodili, da je poslovanje z njim lahko tvegano, pa so mu račun zaprli. Marjan Kramar, ki je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009, je na vprašanje predsednika komisije Janija Möderndorferja (SMC), ali drži, da je komitenta Iraja Farrokhzadeha iz Irana on pripeljal v banko, odvrnil nikalno. In tudi na vsa preostala vprašanja o komitentu, ki naj bi v letih 2009 in 2010 prek NLB pral denar, je odgovoril: "Na vsa ta vprašanja lahko odgovorim, da ne vem ničesar."

Ob tem je dodal, da tudi ni vedel, da je ta komitent prišel in posloval v banki. "Bila bi izjema, da bi nekdo informiral predsednika uprave, da je nekdo tak prišel. To se v mojem mandatu ni zgodilo za nobeno osebo in za nobeno firmo," je zatrdil. Po njegovih besedah so področju upravljanja s tveganji dajali velik poudarek. O tej zgodbi pa bi ga lahko obvestili le iz centra notranje revizije ali službe za skladnost poslovanja. "Obe sta imeli direkten kontakt do uprave," je dejal in povedal, da se ne spomni, da česa, kar sta predlagali, ne bi realizirali ali podprli.

Kramar prav tako ne ve ničesar o obsegu poslovanja tega komitenta, ker da ne in tudi v času mandata ni razpolagal s podatki. "Banka je bila zelo velik sistem, ki se ga lahko vodi le, če je organiziran in če temelji na delegiranju; vsak nivo je imel svoje naloge in pooblastila," je menil.

Tudi Božo Jašovič, ki je NLB vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011, je povedal, da Farrokhzadeha ni poznal. "Ko sem prišel v NLB, je z banko posloval že leto dni," je dejal in dodal, da je prvič slišal zanj, ko je uprava prejela predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije, ki mu ga je odobrila prejšnja uprava. "Tega predloga se ne spomnim, zagotovo pa ni bilo izpostavljenega nobenega tveganja," je dejal. Jašovič se tako tudi ne spomni, da naj bi prav on podpisal predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije. "Če je bil naveden kot angleški državljan, ki že leto dni posluje banko in je vse v redu, se mi je v času, ko je bila banka v nezavidljivem položaju, zdelo dobro, da nekaj zaslužimo," je dejal.

Ko se je izkazalo, da tveganja obstajajo, so se v NLB odločili, da Farrokhzadehu račun zaprejo, je nadaljeval Jašovič. To je bilo proti koncu leta 2010, po uvedbi sankcij proti Iranu in pridobitvi mnenja Banke Slovenije ter seznanitvi z izsledki notranje revizije. Slednja je ugotovila, da način spremljave poslovanja komitenta ni bil dovolj ustrezen, in da bi morali prepoznati elemente sumljivega poslovanja. "Presodili smo, da je poslovanje s tem komitentom lahko tvegano in smo račun zaprli," je dejal. Jašovič je sicer izpostavil, da podatki o transakcijah komitentov ne prihajajo do vrha bank. Uprava ne more biti vpeta v odpiranje računov in transakcije komitentov, je dejal, glede konkretnega komitenta, ki je bil res opredeljen kot tvegan, pa dejal, da je po ugotovitvah pristojnih služb posloval prek evropskih bank.

Podobne poudarke je imel v pričanju Miran Vičič, nekdanji član uprave, pristojen za plačilni promet in za poslovanje s prebivalstvom in malimi podjetji. "Ko sem bil obveščen, da ostajajo t.i. mehki indici, da bi lahko šlo za sumljive transakcije, sem zahteval, da vse strokovne službe z različnih zornih kotov o tem podajo mnenje in ugotovijo, če je kaj narobe. Vsakič sem dobil odgovor, da je vse v skladu z zakonodajo," je dodal. Zgodba je bila podobna, ko je v letu 2010 postal izvršni direktor za področje plačilnega prometa in je znova želel, da pristojni preverijo, kaj se dogaja. Ko je nato notranja revizija priporočila, da bi ta račun zaprli, enako priporočilo je dala tudi Banka Slovenije, so to konec leta 2010 naredili, je povzel.

Na vprašanje članov komisije, kako se je ta primer vseeno lahko zgodil, je odgovoril, da se je morda primerilo to, da je komerciala, katere cilj je delati posel in z njim služiti ter pri tem upoštevati zakonodajo, preveč samostojno odločala o tem, ali se ta posel nadaljuje ali ne. Prav zato so po njegovih pojasnilih v letu 2011 ustanovili komisijo za preprečevanje pranja denarja, ki je v primerih s t.i. mehkimi indici, da nekaj ni prav, a so izpolnjevali zakon, poskrbela, da so mnenje o določenem primeru soočile vse službe v banki, ki so bile vanj vpete, in podale stališče.

Tudi on ni znal pojasniti tega, da se pod prvo znižanje provizije Farrokhzadehu, ki jo sicer mora odobriti uprava, ni podpisal prav noben člane uprave, so pa podpisani ljudje, za katere komisija ni ugotovila, kdo so. "To je nenavadno. Hierarhija je jasno določena," je menil.

Pred komisijo bi morala danes stopiti še nekdanji prvi mož NLB Draško Veselinovič in nekdanji nadzornik NLB Igor Marinšek, vendar ju ni bilo na zaslišanje.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.