Na vrhu razglednega stolpa Poti med krošnjami Pohorje je Canon pripravil edinstveno stalno razstavo Nevidni svet – veččutno in vključujočo izkušnjo s podpisom šestih avtorjev. Obiskovalci lahko skozi vid, tip, sluh in domišljijo raziskujejo ogrožene živalske vrste ter njihov skriti, raznoliki in hkrati izjemno krhek svet. Razstava, obdana z magijo prazničnih lučk, od 6. decembra dalje ozavešča o pomenu ohranjanja narave za prihodnje generacije ter odpira svet fotografije tudi tistim, ki je ne morejo videti.
Edinstvena razstava, ki razkriva lepoto, kompleksnost in krhkost ogroženih vrst, nas popelje na pot od oceanov do občutljivega okolja celinskih voda, mokrišč in gozdov. Obiskovalci lahko tipajo reliefne upodobitve, preberejo zanimivosti o živalih in njihovih habitatih in prisluhnejo poučnim basnim.
"Pozimi se Rogla spremeni v pravo pravljično kuliso. 6. decembra, ko bo Pot med krošnjami Pohorje zasijala v praznični podobi Čarobnega gozda, bomo s slavnostnim prižigom lučk na simbolni ravni osvetlili tudi razstavo »Nevidni svet« ter razkrili lepoto, ki je pogosto skrita očem. Pri nas trajnost, dostopnost in vključenost niso le besede, temveč načela, ki jih živimo, zato z veseljem pozdravljamo obogatitev naših vsebin, ki bo naravo približala vsem obiskovalcem na veččuten in doživljajski način," je o otvoritvi Canonove razstave Nevidni svet povedala Klara Šibanc Korošec, namestnica direktorja Poti med krošnjami Pohorje.
Zgodbe lokalno ogroženih vrst
Avtorje razstave Nevidni svet, slovenske različice globalnega Canonovega projekta World Unseen, povezuje ljubezen do fotografije, narave in želja po ozaveščanju o pomenu ohranjanja biotske raznolikosti. Večina fotografij razkriva lepoto lokalno ogroženih vrst, ena pa pripoveduje globalno zgodbo o koralah.
Janez Žalig je upodobil karizmatičnega divjega petelina, simbol neokrnjenih gozdov in njihovega zdravja. Najmlajši avtor, 14-letni Miha Gutman, nas popelje v podvodni svet z zgodbo o velikem leščurju, izginjajočem velikanu Sredozemskih morij. Globalno noto razstavi daje fotografija korale Acropora, ki jo je posnel raziskovalec Jamie Craggs v laboratoriju za drstenje koral (Coral Spawning International), kjer Canonova tehnologija pomaga pri obnovi koralnih grebenov. Biolog Davorin Tome je ujel trenutek podvodnega plesa planinskega pupka, dvoživke, ki jo ogrožajo spremembe habitatov. Matej Vranič je razkril lepoto paritvene preobleke plavčka, najmanjše rjave žabe, ki za kratek čas preseneti z nenavadnim modrim odtenkom. Emil Kodat pa je v objektiv ujel vodomca, kraljevskega ribiča in pokazatelja zdravih rek, ki s kovinsko modrim perjem velja za enega najbolj očarljivih prebivalcev naših voda. Vsaka fotografija nosi zgodbo o življenju, ki je pogosto skrito očem, a ključno za ravnovesje narave.
Narava pod vplivom našega življenja
Sodelujoči avtor Davorin Tome, biolog in raziskovalec z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ga naravoslovna fotografija spremlja kot življenjska strast, z nami deli razmišljanje o povezavah med našim načinom življenja in posledicami za naravo: "Česa podobnega ni bilo na Zemlji že nekaj deset milijonov let. Takrat je bil za velike spremembe v naravi kriv ogromen asteroid, ki je priletel iz vesolja. Tokrat smo asteroid ljudje z našim potratnim načinom življenja. Ironija je, da zaradi nas izumirajo vrste, od katerih smo življenjsko odvisni - vrste, ki nam delajo kisik, čistijo vodo in so naša hrana. Ker zavest ne vidi dlje od udobja, razum ne opazi, da si s tem spreminjamo kakovost življenja – na slabše. Problem nujno rabi našo ozaveščenost in ukrepanje. Prvi korak pri ozaveščanju o problemu izumiranja vrst je vzbujanje zanimanja. Komur uspemo vzbuditi zanimanje se bo ozaveščal sam, naravo bo začeli spoznavati z drugih zornih kotov, ukrepanje mu ne bo tuje. Eden izmed zelo učinkovitih načinov, kako ljudem vzbuditi zanimanje za naravo so prepričljive naravoslovne fotografije. Fotografije so univerzalno komunikacijsko orodje, razumejo jih ljudje ne glede na starost, izobrazbo in nacionalnost. Dobra fotografija človeka prepriča v trenutku, preko čustev. Čustva pa znajo odpreti tudi še tako tesno zaprta vrata razuma."
Zaščitimo prihodnost
Razstava Nevidni svet na Poti med krošnjami Pohorje združuje umetnost, tehnologijo in inovativnost z namenom ozaveščanja o biotski raznolikosti in dostopnosti fotografije za vse. Med šestimi fotografijami, predstavljenimi na slovenski razstavi, je fotografija korale Acropora edina, ki izhaja iz izvorne vsebine širšega globalega Canonovega projekta World Unseen in predstavlja njegovo osrednjo zgodbo.
Posneta je bila v laboratoriju za drstenje koral (Coral Spawning International) v Združenem kraljestvu, kjer raziskovalci s pomočjo Canonove napredne tehnologije dokumentirajo redke trenutke razmnoževanja in rast koral, vzgajajo podnebno odpornejše korale in jih v sodelovanju z organizacijo Nature Seychelles presajajo v naravno okolje za obnovo poškodovanih grebenov. Koralni grebeni niso le barvite strukture, temveč življenjska opora za približno pol milijarde ljudi po svetu, nudijo zavetje milijonom vrst, uravnavajo podnebje in ščitijo obale pred silovitimi valovi. Zaradi podnebnih sprememb, onesnaženja in nepremišljenih posegov so med najbolj ogroženimi ekosistemi na svetu.
Aleksander Bende, direktor Canon Adria, poudari pomen dostopnosti in družbene odgovornosti te iniciative: "Verjamemo, da tehnologija lahko pomaga ustvarjati pozitivne spremembe. Napredne slikovne rešitve niso namenjene le umetnosti in fotografiji, temveč tudi izboljšanju kakovosti življenja. Naša zaveza je jasna – tehnologija mora služiti ljudem in planetu, kar odraža Canonovo filozofijo Kyosei: živeti in delati skupaj za skupno dobro. Projekt Nevidni svet nadaljuje zgodbo, ki se je začela z raznolikostjo in vključenostjo v družbi, ter jo širi k ozaveščanju o biotski raznolikosti. Fotografije pripovedujejo zgodbe, ki jih oko marsikdaj ne opazi. Lepota narave pa je več kot tisto, kar vidimo in vsakdo si zasluži dostop do tega razumevanja. Saj kar je očem skrito, ne sme biti tudi izven našega zavedanja. Razstava Nevidni svet nas opominja, da je ohranjanje narave skupna odgovornost in priložnost za trajnostno prihodnost. Še posebej nas veseli, da je razstava umeščena na vrh razglednega stolpa Poti med krošnjami Pohorje, kjer se čarobnost narave in umetnosti združita v edinstveno doživetje."
Vključenost in veččutnost za poglobljeno doživetje
Pomemben prispevek k inkluzivnosti razstave je bil mogoč zahvaljujoč sodelovanju s podjetjem Križaj design, ki uporablja ustvarjalni potencial tehnologije ploskega tiskalnika Canon Arizona ter umetniški izraz prenese v taktilno obliko z izjemno natančnostjo in kakovostjo, da ga je mogoče jasno in smiselno doživeti z dotikom.
K veččutnosti pa prispevajo tudi zvočne basni, ki kot prijazen vodič skozi čarobni svet zgodb razveseljujejo predvsem otroke in njihove starše. Besedilo zgodb je zapisala Andreja Ravnak, sicer arhitektka, mednarodno priznana fotografinja in mentorica, za katero je bil tovrsten ustvarjalni izziv nekaj povsem novega. Alenka Vodušek, voditeljica na Radiu Rogla in povezovalka dogodkov, pa jim je z nežnim, toplim glasom ter izrazito pripovedno intonacijo vdahnila življenje v kar treh jezikovnih različicah.
NEVIDNI SVET: SODELUJOČI AVTORJI IN DELA
Janez Žalig – Divji petelin (Tetrao urogallus)
Največja evropska kura in simbol neokrnjenih gozdov, divji petelin, očara s svojo karizmatično pojavo in spektakularnim pomladnim dvorjenjem. Samec s pahljačastim repom, zelenim sijajem na oprsju in rdečo kožno gubo nad očesom kraljuje med drevesi, medtem ko samica neopazno preži v podrasti. Njegov svet so mirni, stari gozdovi sredogorja, kjer prispeva k zdravju ekosistema z raznašanjem semen.
Fotograf Janez Žalig, ki ga je narava zasvojila že v mladih letih, pravi, da mu nobena neprespana noč ali jutranji mraz ni pretežek za dobro fotografijo. S svojimi posnetki želi opozoriti, da smo naravo dobili le v upravljanje – in da mora za nami ostati še boljša. »Na najboljšo fotografijo še čakam, zgodba se nikoli ne konča,« dodaja.
Miha Gutman – Veliki leščur (Pinna nobilis)
Veliki leščur, tihi velikan morskih travnikov, je simbol zdravega morja in opomin, kako krhka je narava. S svojo trikotno lupino, ki štrli iz peščenega dna, prečisti več kot 100 litrov vode na uro ter ponuja dom več kot 50 vrstam organizmov. Čeprav je kritično ogrožen, si znanstveniki prizadevajo za njegovo ohranitev – vsaka najdba živega primerka je dragocena.
Avtor fotografije, 14-letni Miha Gutman, je najmlajši udeleženec razstave, a že prepoznan v svetu podvodne fotografije. Ljubezen do morja ga spremlja od otroštva na Maldivih, kjer je prvič začutil čar koralnih grebenov. Skozi objektiv želi ljudem približati lepoto in ranljivost podvodnega sveta ter spodbuditi spoštovanje do narave. Nedavno je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu Slovenske potapljaške zveze, zdaj pa pripravlja svojo prvo razstavo – zgodbo mladega ustvarjalca, ki raziskuje življenje pod površjem vode.
Jamie Craggs – Korala Acropora (Acropora spp.)
Korale niso le barvite strukture, temveč temelj življenja na Zemlji. Koralni grebeni nudijo zavetje milijonom vrst, uravnavajo podnebje in ščitijo obale pred silovitimi valovi. Fotografija korale Acropora, osrednji motiv globalnega projekta World Unseen, ni nastala v oceanu, temveč v laboratoriju Coral Spawning International v Združenem kraljestvu, kjer znanstveniki vzgajajo podnebno odpornejše korale za obnovo poškodovanih grebenov. Canonova tehnologija omogoča zajem redkih trenutkov razmnoževanja in dokumentiranje rasti koral v najmanjših podrobnostih – celo pod mikroskopom. Več o projektu na voljo na http://www.canon.si/view/world-unseen.
Avtor fotografije, dr. Jamie Craggs, je pionir na področju razmnoževanja koral. Kot kurator v Horniman Museum & Gardens in soustanovitelj Coral Spawning International je razvil metode za inducirano drstenje koral v zaprtih sistemih. Njegovo delo je temelj za trajnostno akvakulturo in prilagoditev podnebnim spremembam. Poleg znanstvenega dela je navdušen potapljač in fotograf, ki lepoto koralnih ekosistemov približuje širši javnosti.
Davorin Tome – Planinski pupek (Mesotriton alpestris)
Planinski pupek je ena izmed 19 vrst dvoživk v Sloveniji, ki svoje življenje razporeja med vodo in kopnim. Spomladi samci očarajo s kontrastnim videzom – svinčeno modrim hrbtom, oranžnim trebuhom in elegantnim plesom, s katerim privabljajo samice v mirne mlake. Čeprav zaenkrat ni redek, ga ogrožajo spremembe habitata: izginjanje močvirij, onesnažene vode in intenzivna raba krajine.
Fotografijo je posnel biolog in raziskovalec dr. Davorin Tome, ki večino časa posveča varstvu ptic, a ga naravoslovna fotografija spremlja kot strast. Skozi objektiv želi ljudem približati neznane procese narave in opozoriti, da je vsak poseg v okolje poseg v življenje teh drobnih, a pomembnih bitij.
Matej Vranič – Plavček (Rana arvalis)
Plavček je najmanjša žaba iz rodu rjavih žab, ki spomladi za kratek čas očara z nenavadno modro barvo samcev – naravni spektakel, ki traja le nekaj dni. Vrsta prebiva v mokrotnih travnikih in poplavnih gozdovih, a jo ogrožajo izsuševanje mokrišč, onesnaženje in intenzivno kmetijstvo. Ohranjanje teh habitatov je ključno za preživetje plavčka in številnih drugih vrst.
Fotograf Matej Vranič, priznani slovenski naravoslovni fotograf in filmski ustvarjalec, je znan po dokumentarcih, kot so Divja Slovenija in Ptice jezer – njihova vrnitev. Njegova strast do divjine se prepleta s profesionalnim delom, ki ozavešča o pomenu narave in njenem varstvu. Vranič verjame, da uspeh izhaja iz strasti in trdega dela – kar se odraža v vsaki njegovi fotografiji in filmu.
Emil Kodat – Vodomec (Alcedo atthis)
Vodomec, »kraljevski ribič«, s kovinsko modrim in oranžnim perjem ter spretnim lovom rib velja za enega najbolj očarljivih prebivalcev naših rek in jezer. Njegova prisotnost je znak zdravega ekosistema, saj potrebuje čiste vode in bogato vodno življenje. V Sloveniji je na rdečem seznamu ogroženih vrst – ogrožajo ga posegi v rečne bregove, urejanje vodotokov in onesnaževanje voda.
Fotograf Emil Kodat, ki ga prijatelji opisujejo kot »zeleno dušo«, je svojo ljubezen do narave prenesel v fotografsko ustvarjanje pred petnajstimi leti. Odraščanje na podeželju in delo v kočevskih gozdovih sta mu dala nešteto zgodb, ki jih zdaj ujame skozi objektiv. Sodelovanje v projektu Nevidni svet je zanj poklon dedku, ki mu je kot slep človek v otroštvu razkrival naravo iz druge perspektive.
