A.B. | 27. 12. 2021, 21:34

Kocka je padla: višje plače le ŽE najbolje plačanim zdravnikom in zobozdravnikom

Nebojša Tasić/STA

Državni zbor je danes sprejel deseti protikoronski zakon, zaradi katerega je sindikat Pergam napovedal ustavno presojo tistega dela zakona, ki zvišuje plače zdravnikom in zobozdravnikom, iz sindikata Fides pa so izrazili svoje nezadovoljstvo in med drugim sporočili, da novega protikoronskega zakona, ki bo po sedanjih napovedih v veljavi zgolj eno leto, niti ni mogoče neposredno uporabljati. 

Že pred sprejetjem 10. interventnega zakona je del opozicije opozarjal, da bo le-ta med drugim prinesel zvišanje plač le tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so bili že doslej deležni najvišjih plač znotraj svojega plačnega razreda. Po današnjem sprejetju novega protikoronskega zakona je postalo jasno, da so se opozorila opozicije uresničila, saj so mladi zdravniki in ostali zdravstveni delavci izvzeti iz zvišanja zgornje meje plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike. 

Zdravniki in zobozdravniki so s potrditvijo novega (začasnega) zakona do konca leta 2022 upravičeni do umestitve v 63. plačni razred, kar je šest razredov več kot doslej. Ob tem so zaradi nastalega plačnega nesorazmerja med zdravstvenimi poklici v sindikatu Fides že naslovili zahtevo na ministrstvo za zdravje po čimprejšnji ustrezni rešitvi znotraj kolektivnih pogodb, ki bi nekoliko ublažila novonastale plačne prepade predvsem med zdravniki in zobozdravniki na eni strani ter mladimi zdravniki na drugi. Robert Cugelj z ministrstva za zdravje je ob tem pojasnil, da bodo na podlagi te (nove) določbe odprli socialni dialog o tarifnem delu kolektivne pogodbe, v katero so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in drugi zdravstveni delavci. 

Fides je sicer že pred današnjo sejo opozarjal, da bo potrebno narediti vse, da bi se v javnem zdravstvu obdržali nosilci zdravstvene dejavnosti in zapisal: ''Brez takojšnjih sistemskih ukrepov na področju plač, z izločitvijo zdravstvenih delavcev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, bo javno zdravstvo zaradi neenakih pogojev funkcioniranja čedalje bolj izgubljalo bitko z zasebnim sektorjem.'' 

A na drugi strani Fidesa stoji sindikat Pergam, ki je po današnjem dvigu plačnega stropa delu zdravstvene stroke že napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo tistega dela novega protikoronskega zakona, ki zvišuje plače samo zdravnikom in zobozdravnikom. Kot so pojasnili, so zgroženi nad nadaljevanjem prakse sprejemanja zakonodaje brez sodelovanja javnosti in brez socialnega dialoga, moti pa jih tudi, da država z enim zakonom nepregledno spreminja pravni red. Ogorčeni so nad zlorabo nujnih postopkov v razmerah, ko v Sloveniji sploh ni razglašena epidemija in kot pojasnjujejo, gre pri takšnem načinu sprejemanja zakonodaje predvsem za sprejemanje novih 'podtaknjencev' v interventnem zakonu. 

Iz sindikata Pergam tako sporočajo, da se jim zdijo najbolj problematične tiste določbe, ki povsem selektivno ter zgolj za eno poklicno skupino posegajo v plačni sistem javnega sektorja. Ob tem se jim zdi popolnoma neutemeljeno in nerazumljivo, da zakon odpravlja omejitev najvišjega plačnega razreda zgolj za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi za druge javne uslužbence na najzahtevnejših delovnih mestih - kot so visokošolski učitelji, raziskovalci, prvaki v gledališčih ter orkestrih in drugi. Kot poudarjajo, gre za očitno povsem neutemeljeno neenakost, ki je bila sprejeta ob kršitvi postopka, ki ga za to predvideva zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ob odsotnosti socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja. Ob tem so zapisali: ''To predstavlja tudi kršitev stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja iz leta 2018, ki zaposlenim daje pravico do plačane stavke, če vlada enostransko poseže v enotni plačni sistem.'' Zaradi tega so napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo omenjenega člena zakona, saj so prepričani, da je zaradi sporne določbe del zaposlenih v javnem sektorju povsem brez razloga in ustrezne utemeljitve postavljen v slabši položaj glede na zdravnike in zobozdravnike. 

Za konec so še dodali: ''Če bi vlada prisluhnila večkratnim opozorilom sindikatov o nujnosti sprotnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ne bi z leti vse več plač javnih uslužbencev potonilo na raven minimalne plače, pa tudi do pritiskov po selektivnih dvigih plač v različnih delih javnega sektorja ne bi prihajalo. Očitno vlada načrtno destabilizira plačni sistem v javnem sektorju in pri tem omogoča posameznim poklicnim skupinam boljši pogajalski položaj v primerjavi z drugimi.''

 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.