Ni le obraz oddaje 24UR, ampak tudi glas mlajše generacije.
Leja Hrovat ni le novinarka informativne oddaje 24UR, ampak postaja tudi glas mlade generacije na družbenih omrežjih. S svojo sproščenostjo, iskrenostjo in delavnostjo uspešno krmari med resnostjo televizijskega novinarstva in dinamiko spletnih platform.
View this post on Instagram
Leja pripravlja prispevke za dnevnoinformativno oddajo 24UR, hkrati pa sledilce redno nagovarja tudi prek družbenih omrežij. Tam deli, kako poteka njen delovni dan, kakšni so izzivi novinarskega poklica in kaj vse se dogaja v zakulisju – vse to na svež, oseben in pristen način. Z Lejo smo se pogovarjali o tem, kako gleda na sodobno novinarstvo, kako ohranja mejo zasebnim življenjem od javne prisotnosti, in kateri trenutek jo je v karieri najbolj zaznamoval.
Kaj so po tvojem mnenju ključni izzivi, s katerimi se sooča mlada generacija novinarjev?
Eden ključnih izzivov je zagotovo, kako v poplavi dezinformacij ohranjati zaupanje v medije in ugled našega poklica. Novinarstvo je timsko delo, informacije so preverjene. Ne bi rekla izzivi, temveč velika prednost za mlajšo generacijo je, da se – vsaj v našem uredništvu – lahko veliko naučimo od starejših, izkušenejših. Nikoli ni nikomur težko pomagati, samo vprašati moraš. Naša prednost pa je, da smo odraščali z družbenimi omrežji in se dnevno učimo krmariti v poplavi informacij.
Kako ločuješ zasebno življenje od javne prisotnosti na družbenih omrežjih?
Ker sem z družbenimi omrežji odraščala, imam pogosto občutek, da sem kot odprta knjiga in objavljam ne, ker bi hotela razkrivati sebe, ampak ker se mi zdi pomembno, da sem avtentična. Vse bolj pa se zavedam, da čeprav smo tudi novinarji le ljudje, lahko marsikatera objava vpliva na profesionalnost našega dela, in zato se učim postavljati meje.
Ali čutiš odgovornost, da kot novinarka vplivaš na mnenje svoje generacije, gledalcev?
Zagotovo. To začutim še posebej, ko se ob neki temi odpre javna razprava, ko o prispevku, ki sem ga delala, govorim s prijateljicami, ko vidim, da ima zgodba, ki sem jo pripravljala, odmev. Me pa veseli, da lahko na svoj način predstavim naš poklic mlajšim, skozi objave na družbenih omrežjih, kjer pokažem tudi ozadje našega dela. Morda še koga navdušim za ta poklic.
Na družbenih omrežjih nagovarjaš predvsem mlade – kako se odločaš, kaj boš objavila na družbenih omrežjih?
Mislim, da mladi na družbenih omrežjih spremljamo predvsem hitre in zabavne vsebine, kadri morajo bit kratki, tempo dinamičen ... Zanima nas ozadje, tudi kak spodrsljaj, ki je povsem človeški, rada pokažem tudi, da uživamo v svojem delu. Da novinarstvo ne pozna urnika, je pa zagotovo eden bolj privlačnih in odgovornih poklicev. Vsebine so avtentične, sproščene in iskrene.
View this post on Instagram
Kako bi opisala svoj pristop k novinarstvu – bolj klasičen ali moderen, družbeno angažiran?
Moj pristop k novinarstvu je zagotovo bolj moderen, družbeno angažiran, prispevke sestavljam iz vidika, kaj bi ga želela na televiziji videti sama.
Kateri trenutek v tvoji novinarski karieri ti je do zdaj najbolj ostal v spominu?
Še preden sem bila novinarka, sem delala kot videoproducentka za oddajo 24UR, kar pomeni, da sem oddajo opremljala s sliko. Od takrat se najbolj spomnim poplav pred dvema letoma, ko smo vsi ves čas dežurali. K nam so takrat z vseh koncev Slovenije prihajale slike in posnetki krajev, do katerih sploh ni mogel nihče po cesti. Marsikdo je imel družino, prijatelje, ki so bili prizadeti v poplavah, in čeprav je bilo izjemno naporno, vsem pa tudi hudo in težko ob pogledih na kadre zalitih hiš in objokanih ljudi, ni nihče vmes niti enkrat pojamral, da ne more in da se mu ne da, pa čeprav smo delali po 15 ur. Ekipa je tu na POP TV res nekaj, kar odtehta tudi napornejše dneve. Je pa biti novinar vseeno nekaj res čudovitega. Niti en dan ni enak drugemu, vsak teden se pogovarjaš z nešteto izjemnimi ljudmi, izveš mnogo zgodb in odkriješ toliko krajev, da ne moreš nikoli več reči, da je naša dežela majhna.
