Gre za elektronske etikete na policah trgovin z živili.
Te namreč postajajo že pravilo v Španiji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem. Ta trend že nekaj let uporabljajo tudi letalski, avtobusni in drugi prevozniki, taksi službe, hoteli, rezervacijske agencije. Kot poroča hrvaški Večernji list, bi se lahko trend razširil tudi na Hrvaško. A kot pravijo poznavalci razmer, takšna inovacija prinaša nov val v maloprodaji - gre za tako imenovano dinamično določanje cen s pomočjo programske opreme z umetno inteligenco. V praksi to pomeni, da bi se lahko cene spreminjale tudi več desetkrat na dan – in to na škodo potrošnikov – zgolj s klikom miške, brez da bi zaposleni ročno menjavali tisoče "papirčkov" pod vsakim izdelkom, še piše Večernji list.
Kaj to pomeni v praksi?
Cene bi se lahko precej spremenile (seveda ne v korist potoršnikov) predvsem v turistični sezoni, saj bi lahko trgovci takrat, ko turisti množično nakupujejo živila, zvišali cene pripravljenih jedi (na primer v toplotekah), ob vročinskih valovih pa bi se podražila tudi voda, sadje in sladoled. Seveda na podlagi ponudbe in povpraševanja.
S tem bi se izognili tudi pogostim situacijam, ko zaradi pomanjkanja delovne sile pride do neskladij med cenami v katalogih, na blagajni in na policah. "Na Norveškem se v trgovinah REMA 1000 cene lahko spremenijo tudi do 100-krat dnevno, ob praznikih pa še več – z enim samim klikom gumba, da se uskladijo s konkurenco," so nedavno za oddajo Marketplace komentirali pri The Wall Street Journalu.
Sistem, ki ga poganja umetna inteligenca, namreč spremlja tudi tveganje izteka roka uporabnosti živil in določa, ali je potrebno znižanje. Analizira dejavnike, kot so datumi prodaje, stanje zalog in vzorci povpraševanja, poskrbri za to, da se cene samodejno prilagajajo. Tako optimizira prodajo, zmanjšuje zavrženo hrano in spremlja navade kupcev. Natančno predvidevanje povpraševanja in prilagajanje cen omogoča trgovcem, da pokvarljivo blago prodajo pravočasno, pri čemer se odpad v supermarketih lahko zmanjša za več kot tretjino.
No, obstaja pa tudi slabost dinamičnega določanja cen: gre za pomanjkanje preglednosti glede izhodiščnih cen – potrošniki ne morejo biti prepričani, ali zares dobivajo dobro ponudbo.
Kaj pravijo trgovci? "Prihranek časa, večja učinkovitost"
Iz Lidla Hrvaška so pojasnili, da je namen uvedbe elektronskega prikaza cen digitalizacija, in sicer za poenostavitev procesov, manjšo porabo papirja ter večjo natančnost in hitrost pri prikazu cen. Pravijo, da cene prilagajajo tržnim pogojem in strategiji najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo. Elektronske cene prinašajo koristi: prihranek časa, večjo učinkovitost, natančnost, doslednost ter prispevek k varstvu okolja. Podobno trdijo tudi v Konzumu, kjer so elektronske cene že uvedli v nekaj trgovinah. V prihodnosti tudi načrtujejo širšo uporabo, tudi zato, da bi zaposlenim olajšali delo in kupcem zagotovili boljšo izkušnjo nakupa.
Predsednica Hrvaške zveze za zaščito potrošnikov Ana Knežević je ob tem dejala, da se bomo morali potrošniki navaditi na digitalne cene. Po njenem mnenju bodo digitalne cene potrošnikom pomagale, saj bomo lahko takoj videli pravo ceno. Dandanes je namreč pogosto težava to, da je ena cena na polici, druga na blagajni. Pravi, da bo lažje tudi trgovcem, ki pogosto nimajo časa menjati papirnatih etiket. A ko gre za kataloge, je zadeva precej drugačna. Ti so predvsem koristni za starejše potrošnike, zanje so pomembna orientacija pri nakupu. A če bodo cene digitalne, katalogi več ne bodo merodajni.
Povzeto po: portal Večernji list
