Ob iniciativi organizacije BODIFIT se porajajo ideje, kako bo morda že kmalu videti vadba v fitnes centrih

(Naslovna fotografija: Priprave fitnes centrov na Nizozemskem, kjer so s trakovi označena področja, v katerih je lahko na enkrat samo ena oseba. Nizozemska vlada je sicer prepovedala delovanje fitnes centrov do 1. septembra, saj v povprečju dnevno še vedno zabeležijo več kot 30 novih primerov. FOTO: Profimedia)

V Sloveniji je več kot 200 športnorekreativnih vadbenih centrov, med katerimi se jih je okoli 50 pridružilo iniciativi, ki jo je na vlado Republike Slovenije včeraj naslovila organizacija BODIFIT. V iniciativi pozivajo, da je skrajni čas za vzpostavljanje postopnega delovanja športnih centrov, saj izgube v tem sektorju že vodijo do odpuščanja delavcev in celostnega zapiranja vadbenih centrov. Ob tem dodajajo, da so bili fitnes centri letos zaprti sredi najvišje letne sezone (med pripravami na poletje), zato bi bilo smiselno izkoristiti vsaj še to, kar je ostalo od spomladanske sezone.

Nekaj držav svoje športne centre že odpira, zato pri organizaciji BODIFIT ne vidijo razloga, da Slovenija, ki ima podobno, ponekod pa celo boljšo epidemiološko sliko v primerjavi z njimi, ne bi sledila opuščanju ukrepov na tem področju. Med drugim se športni centri v sredo odpirajo tudi v sosednji Hrvaški.

Smernice, ukrepi in priporočila za športne centre so že izdelani, Slovenija pa bi sledila tudi primerom dobre prakse iz drugih evropskih držav.

Ob tem pri organizaciji BODIFIT dodajajo še, da sta »prav redna vadba in uravnotežena prehrana ključni za izgradnjo močnega imunskega sistema, ki se uspešno bori z virusi in okužbami. Zato je izjemno pomembno, da se tovrstne dejavnosti nehajo omejevati.«

Kako bi bila vadba v fitnes centrih videti za obiskovalce

Marko Geršak iz Slovenske fitnes iniciative pravi, da se po Evropi že govori o smiselnih ukrepih, ki bi jih lahko uporabili tudi ob odprtju športnih centrov pri nas. »Nekako najbolj smiseln ukrep je 15 ljudi na termin na 100 kvadratnih metrih oziroma večje število ljudi, sorazmerno z velikostjo prostora. Termini, ki so individualno določeni, se bodo vnaprej rezervirali, ljudje, ki bi naključno prihajali, pa bi bili deležni podobnega sistema, kot se uporablja v trgovinah in v drugih dejavnostih – počakati bodo morali na vrsto. Torej, ko se kvota doseže, vadeči prostor zapusti in nov vadeči lahko vstopi. Skoraj vsi večji centri imajo že zdaj digitalno beleženje vstopa, tako da se to vodi brez težav, manjši pa imajo individualni pristop, zato z izvajanjem ne bo težav.«

Ker je razkuževanje v večini fitnes centrov že zdaj na visokem nivoju, ukrepi za dodatno zaščitno ne bi pomenili prevelikih odstopanj od normalnega obratovanja. Dodatno razkuževanje naprav, vadbenega prostora, opreme in garderob bi seveda pomenilo nekoliko višje stroške obratovanja, a Geršak meni, da se zato višanja članarin najverjetneje ni bati.

Kaj pa naša osebna zaščita? Ideje, da bi se med vadbo nosile maske in morda celo rokavice, so med javnostjo krožile že lep čas, a, kot kaže, ta zaščitna oprema ne bo potrebna. »Evropski standardi in evropska praksa držav, kjer so fitnesi že odprti, vadečim ne predpisujejo maske in rokavic, saj se s tem otežuje ali celo onemogoča varna redna vadba,« pravi Marko Geršak in dodaja, da se bo stavilo predvsem na meter in pol distance med vadečimi ter seveda na pogostejše razkuževanje.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del