27. 4. 2020, 06:35 | Vir: STA
Ob rahljanju ukrepov v več državah razmišljajo o aplikacijah za sledenje okuženim
V Evropi se navidezno umirjajo razmere ob pandemiji koronavirusa, vlade pa napovedujejo rahljanje ukrepov in iščejo rešitev za preprečitev nadaljnjega širjenja virusa. V Španiji in Italiji tako po tednih karantene napovedujejo, da bodo lahko državljani zapustili stanovanja. V več državah pa upanje polagajo v razvoj aplikacij za sledenje.
V Španiji je v zadnjem dnevu zaradi koronavirusne bolezni 19 umrlo 288 ljudi. To je najmanjše število mrtvih v enem dnevu od 20. marca.
Ravno danes so v Španiji otrokom prvič po šestih tednih dovolili, da lahko zapustijo stanovanja v spremstvu staršev. Od naslednjega konca tedna pa bodo Španci zapustili svoja stanovanja tudi za razgibavanje na prostem in za sprehode, je v soboto zvečer napovedal premier Pedro Sanchez. Španci namreč od razglasitve karantene zaradi novega koronavirusa 14. marca ne smejo zapuščati stanovanj, razen na hitro za nakup življenjskih potrebščin ali obisk zdravnika.
Tudi v Italiji, kjer se postopoma izboljšujejo razmere, si ne zatiskajo več oči, da bi lahko karanteno vlekli v nedogled. Italijanski premier Giuseppe Conte je potrdil načrte za rahljanje omejitve gibanja od 4. maja. Kot je dejal v pogovoru za časnik La Repubblica, ne morejo več podaljševati karantenskih ukrepov, saj bi ti povzročili preveliko škodo gospodarstvu. Obenem je priznal, da zaenkrat še ne morejo popolnoma odpraviti omejitve gibanja, preverjajo pa rahljanje trenutnih strogih ukrepov. Glede šol je premier povedal, da jih bodo spet odprli šele septembra.
Francoski premier Edouard Philippe bo v torek predstavil nacionalno strategijo za izhod iz epidemije novega koronavirusa v Franciji. O strategiji bo razpravljal in na koncu odločal tudi parlament. Prav tako bo Philippe razkril posebno aplikacijo za sledenje okuženim in njihovim stikom, s čimer bi lažje omejili širjenje koronavirusa.
Svoje upe polagajo v aplikacijo tudi v Nemčiji. Nemški minister za zdravje Jens Spahn in vodja kabineta nemške kanclerke Helge Braun sta danes v skupni izjavi sporočila, da vlada sedaj podpira arhitekturo decentralizirane programske opreme, ki bi dopuščala, da se podatki uporabnikov shranjujejo na lastnih napravah, ne na osrednjem strežniku. S tem si želijo zagotoviti, da bi čim prej razvili aplikacijo, ki bi jo podpirala tudi javnost, potem ko so se pojavili pomisleki glede centraliziranega sistema shranjevanja podatkov.
Avstralija je medtem kljub opozorilom glede varovanja osebnih podatkov včeraj zagnala aplikacijo za sledenje, ki naj bi uporabnika opozorila, da je bil v stiku z okuženim z novim koronavirusom. Minister za zdravje Greg Hunt je zagotovil, da je aplikacija varna kljub centraliziranem sistemu.
Se pa razmere zaradi koronavirusa še naprej zaostrujejo v ZDA. V soboto so znova zabeležili močan porast števila smrti zaradi novega koronavirusa. Kot je v soboto zvečer sporočila Univerza Johnsa Hopkinsa, so v zadnjih 24 urah zabeležili 2494 smrtnih primerov, medtem ko so jih v petek skoraj polovico manj. ZDA ostajajo najhuje prizadeta država v pandemiji koronavirusa sars-cov-2. Skupaj so v državi zabeležili 53.511 smrti zaradi covida-19. Skoraj milijon ljudi pa je potrjeno okuženih, je še sporočila univerza iz Baltimorja.
Zaradi zaostrenih razmer in povečanega povpraševanja po zaščitni opremi, pa se na trgu pogosto znajde neprimerna oprema. Kitajske oblasti so tako zasegle več kot 89 milijonov zaščitnih mask neustrezne kakovosti, so danes sporočili v Pekingu. Kitajski inšpektorji so pregledali skoraj 16 milijonov podjetij, v katerih izdelujejo zaščitno medicinsko opremo, da bi tako zmanjšali število pritožb, ki letijo na Kitajsko kot glavno izvoznico teh artiklov.
Sindikat zaposlenih v nemški kovinski in elektroindustriji IG Metall je posvaril, da bo kriza, povezana z ustavljanjem gospodarstva zaradi epidemije, četrtino vseh podjetij v panogi potisnila v globoke likvidnostne težave. Državo pozivajo, naj podjetja zaščiti pred stečaji in špekulativnimi prevzemi.
V Nemčiji se je sicer v državno shemo skrajšanega delovnega časa, o kateri intenzivno razmišlja tudi Slovenija, vključilo 50 odstotkov vseh podjetij, 18 odstotkov pa jih napoveduje odpuščanje, je razvidno iz ta teden objavljene preliminarne raziskave münchenskega ekonomskega inštituta Ifo. Kot ugotavljajo, je v trgovini na skrajšanem delovnem času 55 odstotkov zaposlenih, v predelovalni industriji 53 odstotkov, v storitvenem sektorju 48 odstotkov, v gradbeništvu pa 37 odstotkov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
