Raziskava je bila izvedena pred bližajočim se vrhom Nata.
Evropejci so razdeljeni glede podpore zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, kaže objavljena javnomnenjska raziskava think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR). Med anketiranci v 12 državah, kjer so jo izvedli, je podpora s 70 odstotki najvišja na Poljskem in Danskem, daleč najnižja pa v Italiji s 17 odstotki.
Kot kažejo izsledki raziskave, ki jo je ECFR objavil pred bližajočim se vrhom zveze Nato, zvišanje podpira tudi 57 odstotkov vprašanih v Veliki Britaniji, 56 odstotkov v Estoniji in 54 odstotkov na Portugalskem. Manj kot polovično podporo zvišanju obrambnih izdatkov so izrazili vprašani v Nemčiji (47 odstotkov), Španiji (46 odstotkov) ter v Franciji in na Madžarskem, kjer je bila 45-odstotna. V Italiji je bilo medtem kar 57 odstotkov vprašanih proti zvišanju.
V povprečju sicer raziskava kaže na okoli 50-odstotno podporo zvišanju, medtem ko mu v povprečju nasprotuje 24 odstotkov vprašanih, so sporočili iz panevropskega think-thanka, ki izvaja neodvisne raziskave evropske zunanje in varnostne politike.
Na vrhu Nata, ki bo potekal v torek in sredo v Haagu, naj bi se sicer članice zavezništva po napovedih dogovorile za zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035.
V povprečju večina vprašanih podpira tudi ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka v državah, kjer ga še nimajo, a so tudi tu med državami velike razlike.
Ponovno uvedbo vojaškega roka najbolj podpirajo v Franciji (62 odstotkov), Nemčiji (53 odstotkov) in na Poljskem (51 odstotkov), najmanj pa na Madžarskem (32 odstotkov). Najvišjo podporo je ECFR zabeležil med starejšimi od 60 let, najnižja pa v starostni skupini od 18 do 29 let.
V primeru umika ameriške podpore Ukrajini pa je v povprečju 59 odstotkov vprašanih podprlo nadaljnjo vojaško podporo državi, ki je v vojni z Rusijo.
V raziskavi z naslovom Trumpova evropska revolucija so sicer ugotovili, da ameriški predsednik Donald Trump v samo šestih mesecih svojega drugega mandata ni spremenil le ameriškega političnega sistema, temveč tudi politično in geopolitično identiteto Evrope.
Od čezatlantskega zavezništva in varnostnih jamstev ZDA so se Evropejci obrnili k bolj avtonomni Evropi, ki mora okrepiti lastne zmogljivosti. To je Evropsko unijo iz "mirovnega projekta" spremenilo v vojni projekt, ki ga je sprožila ruska invazija na Ukrajino, ugotavljajo avtorji raziskave.
Raziskavo so maja letos v 12 državah skupaj z ECFR preko spleta izvedli inštituti za raziskave javnega mnenja Datapraxis, YouGov in Norstat. Na Danskem, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Španiji, Švici in Veliki Britaniji so jo izvedli med skupno 16.440 anketiranci, starejšimi od 18 let.
