Pod površjem Zemlje se dogaja nekaj skrb vzbujajočega: znanstveniki se držijo za glavo

16. 1. 2026, 18:00 | R.S.
Pod površjem Zemlje se dogaja nekaj skrb vzbujajočega: znanstveniki se držijo za glavo (foto: Profimedia)
Profimedia

Stanje je vse prej kot idealno. 

Globoko pod površjem se Zemlja razdvaja. Vzhodno Afriko počasi trga razpoka in jo preoblikuje na načine, ki so bili nekoč domena znanstvene fantastike. Znanstveniki zdaj opozarjajo, da se ta proces odvija veliko hitreje, kot so pričakovali v preteklosti. 

Oblikovanje novega oceana

Od Mozambika na jugu do Rdečega morja na severu se razteza Vzhodnoafriški tektonski jarek - gre za obsežno mrežo razpok, ki označuje mejo med afriško in somalsko ploščo. Ti dve ogromni plošči zemljine skorje se oddaljujeta s hitrostjo približno 0,76 centimetra na leto. Običajno se takšni razkoli celin odvijajo v obdobjih desetine milijonov let. Potresi in vulkanska dejavnost pa lahko ta proces drastično pospešijo.

Pod površjem Zemlje se dogaja nekaj skrb vzbujajočega: znanstveniki se držijo za glavo
Profimedia

Eden najbolj osupljivih primerov se je zgodil v regiji Afar v Etiopiji leta 2005. V le nekaj tednih se je zemlja razklala po vrsti geoloških dogodkov. Več kot 400 potresov je streslo območje in ustvarilo razpoko, dolgo skoraj 60 kilometrov in globoko do 10 metrov. Geologi so bili osupli. Proces, ki bi moral trajati stoletja, se je zgodil v nekaj dneh, kar je prisililo znanstvenike, da ponovno razmislijo o dolgoletnih časovnicah.

Veliko presenečenje za nevesto na podstrešju: "Usojena ti je"

Ko se razpoka širi, se bo Afriški rog (kjer so Somalija, Džibuti, Kenija in deli Etiopije) počasi odcepil od preostale celine. Sčasoma bi morska voda iz Rdečega morja in Indijskega oceana zalila to vrzel in oblikovala nov ocean. Posledično bi se preoblikovale celotne obale. Prihodnja obalna črta bi se lahko raztezala od regije Afar do Tanzanije. 

Številne spremembe (in težave)

Nove obale bi prinesle priložnosti za infrastrukturo, vendar tudi tveganja. Naraščajoča gladina morja, potresi in vulkanski izbruhi bi postali stalni izzivi za vlade, ki se že zdaj soočajo s hitro rastjo prebivalstva. Prav tako bi bile izziv ekološke spremembe. Kopenski ekosistemi bi se umaknili morskim, vrste bi se morale prilagoditi ali izumreti. Celotne prehranjevalne verige bi se spremenile, saj bi se na mestih, kjer je nekoč bilo kopno, pojavila nova morska okolja.

Vzhodnoafriška razpoka tako ni zgolj geološki pojav, temveč opozorilo, kako živ, dinamičen in nepredvidljiv je planet, na katerem živimo.

Hrvati ne skrivajo navdušenja nad slovenskim biserom: prehvaliti ne morejo niti lokalne kulinarike