Oktobra so gospodinjstva za elektronske komunikacije v povprečju namenila 80 evrov

Kot izhaja iz raziskave, je 32 odstotkov vprašanih oktobra letos za elektronske komunikacijske storitve plačalo več kot 80 evrov, manj kot 30 evrov pa slabih pet odstotkov vprašanih. Po drugi strani 15 odstotkov vprašanih tega podatka ni vedelo. Gre za številke, ki so podobne lanskoletnim, so ob tem sporočili iz Akosa.

Oktobrski mesečni izdatki za elektronske komunikacijske storitve v gospodinjstvu so znašali v povprečju 80,71 evra na gospodinjstvo oziroma 43,25 evra na osebo. Najpogostejša povprečna vrednost mesečnega izdatka za vse elektronske komunikacijske storitve je 70 evrov na gospodinjstvo oziroma 37 evrov na osebo.

Pri tem je 46 odstotkov vprašanih odgovorilo, da zaradi previsokih stroškov že razmišljalo o prekinitvi oz. prehodu na cenejši naročniški paket za vse oziroma za posamezne storitve. Spremembo naročniškega razmerja je sicer že izvedlo pet odstotkov vprašanih.

Kot ključni dejavnik pri izbiri ponudnika interneta oz. paketnih storitev so anketiranci najpogosteje navedli kakovost omrežja. Sledila sta nizka cena paketa in hiter odziv ponudnika v primeru nedelovanja storitev. Medtem je 37 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne pozna hitrosti prenosa podatkov svojega domačega dostopa do interneta. S trenutno hitrostjo prenosa podatkov je sicer zadovoljnih 39 odstotkov vprašanih. Slaba petina hitrosti 100 megabitov na sekundo ni pripravljena doplačati, a bi ji bila višja hitrost dobrodošla.

Tri četrtine anketirancev doma uporablja brezžično omrežje, preko katerega se s pomočjo računalnika, tablice ali telefona povezuje v internet. Slaba polovica anketiranih oz. 44 odstotkov ima internet hitrosti prenosa podatkov do 100 megabitov na sekundo, hitrosti, višje od 100 megabitov na sekundo pa ima točno petina vprašanih. Najpogostejša težava, s katero se srečujejo vprašani, je prekinjeno delovanje domačega brezžičnega omrežja.

Programe za merjenje dejanske hitrosti prenosa podatkov je vsaj enkrat uporabilo 59 odstotkov vprašanih, pri čemer jih aplikacijo agencije za testiranje hitrosti AKOSTestNet pozna oz. jo je že uporabilo 26 odstotkov vprašanih.

Spletni portal agencije za pregled prostorskih podatkov, GeoportalAKOS, ki omogoča vpogled tudi v infrastrukturo za dostop do interneta, pozna 21 odstotkov vprašanih, pri čemer jo je šest odstotkov tudi uporabilo.

Kot ocenjujejo na Akosu, večina anketirancev dobro skrbi za varno uporabo interneta

Saj jih 88 odstotkov zaščiti občutljive in osebne informacije, obenem jih je 91 odstotkov navedlo, da se izogibajo prenosu nenavadnih aplikacij in aplikacij iz neznanih virov.

Anketiranci prav tako razmeroma dobro poznajo uredbo o varstvu osebnih podatkov na spletu (GDPR). Dobre tri četrtine se jih zaveda, da so na podlagi uredbe strožji pogoji za veljavno privolitev posameznikov za obdelavo podatkov, 65 odstotkov pa ve, da ima posameznik pravico izvedeti, katere podatke o njem zbira določeno podjetje.

Skoraj vsi vprašani so seznanjeni z namenom uporabe in možnostjo brezplačnega klica na številke 112 in 113. Nasprotno je s poznavanjem številke 116, kot enotne evropske številke za storitve z družbeno vrednostjo (npr. dežurna telefonska številka 116 000 za prijavo pogrešanih otrok), saj jo pozna le 15 odstotkov vprašanih. V Sloveniji se sicer v ta namen uporabljajo tudi druge telefonske številke, so izsledke raziskave še povzeli pri Akosu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord