N.Z. | 16. 3. 2022, 10:36

Ali ’fenomen AFELIJ’ res prinaša hladno vreme in povzroča bolezni (vključno s covidom)?

profimedia
Ali ’fenomen AFELIJ’ res prinaša hladno vreme in povzroča bolezni (vključno s covidom)? (foto: profimedia)

Februarja 2022 se je prek družabnih omrežij kot požar razširila novica o tem, da je nastopil astronomski pojav afelij, ki da prinaša hladnejše vreme od običajnega in povzroča več bolezni med ljudmi na Zemlji, vključno z novim valom covida-19. Od takrat so novico množično povzemali in kopirali, kar je dajalo vtis, da nekaj zagotovo ’mora biti na stvari’.

Pa je res?

Pri Snopes (razkrinkovalci lažnih novic in razbijalci mitov) so jasni: NIČ NI RES!

Odsončje (ali AFELIJ) je astronomsko gledano točka med dvema nebesnima telesoma, ko sta si ta NAJBOLJ oddaljena. V primeru Zemlje in Sonca bi to torej bil tisti trenutek v času in prostoru, ko je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca. To se zgodi vsako leto meseca julija (in torej NE februarja, kot navajajo izvorni in nato po njem povzemajo drugi viri). Še več. Vse je narobe tudi z navedenimi razdaljami med Soncem in Zemljo, kar daje slutiti, da je prispevek pisal nekdo, ki nima niti osnovnega astronomskega znanja.

Nekaj (znanstveno potrjenih) dejstev, ki jih gre ob tem nujno vedeti:

  • Oddaljenost od Sonca ne določa letnih časov (pa tudi ne vremena). Letne čase določa naklon Zemljine osi vrtenje (zato je julija še vedno poletje na severni in zima na južni polobli).
  • Nič tako unikatnega (kar se ne bi zgodilo vsako leto) zato ne gre pričakovati niti pri afeliju 2022, kar bi ’prineslo abnormalno hladno vreme, več bolezni ali še en val covida-19’.
Ali afelij res povzroča ohladitve?

Čeprav se morda zdi logično, da bi bilo na Zemlji najhladneje takrat, ko je ta najbolj oddaljena od Sonca, pa to nikakor ne drži. Zemlja je od Sonca najbolj oddaljena julija, najbližje pa mu pride januarja. Na temperature Zemljinega ozračja (in menjavo letnih časov) ima v resnici večji vpliv nagnjenost zemljine osi. Prav od nagnjenosti osi vrtenja je namreč odvisno, pod katerim kotom Zemljo ’obstreljujejo’ sončevi žarki.

Če bi vprašali ljudi, ki živijo v zmernem pasu severne poloble, kdaj je Zemlja najbližje Soncu, bi ti skoraj gotovo hiteli zatrjevati, da se to najverjetneje zgodi julija ali avgusta (čeravno je astronomsko gledano ravno nasprotno), saj imajo tam takrat poletje. In prav od tu izvira tudi ta ne tako redka kognitivna zmota.
Kako oddaljena je Zemlja od Sonca?

Medtem ko viralna ’copy-pašta’ (kot so jo poimenovali pri Snopes) navaja napačna dejstva o Zemljini orbiti, se hudo zmoti tudi o razdalji med Zemljo in Soncem. Vir tako navaja, da naj bi bila Zemlja ’5 svetlobnih minut’ ali 90,000,000 kilometrov proč od sonca. Kar seveda NE DRŽI!

V povprečju je Zemlja v povprečju okoli 150 milijonov kilometrov proč od Sonca (ali malce več kot 8 svetlobnih minut). Ker pa je Zemljina orbita eliptična, se razdalja med Soncem in Zemljo tudi spreminja tekom leta. Tako je za časa prisončja (ali perihelija), ko je Zemlja najbližje Soncu, od tega oddaljena dobrih 147 milijonov kilometrov. Medtem ko je v času odsončja (ali afelija) od Sonca oddaljena še slabih 5 milijonov kilometrov več. Gre skratka za 7 % razlike v oddaljenosti (in nikakor ne 66 %, kot trdijo v članku, ki je postal viralen).
In kaj ima afelij opraviti s covidom-19?

Absolutno NIČ, so jasni pri Snopes.

»Ljudje na družbenih omrežjih so povsem običajen astronomski pojav, ki se ponavlja letno, poskusili mistificirati in si z njim poskušali pojasniti 6 milijonov smrti, ki so globalno doletele človeštvo tekom aktualne pandemije,« še pišejo pri Snopes in poudarjajo, da pandemija v resnici nima čisto nič opraviti z orbito Zemlje in Sonca. Obe nebesni telesi sta svoj ’ples v vesolju’ plesali veliko pred pojavom človeštva (in bosta najverjetneje nadaljevala še dolgo po koncu le tega).