Kaj imajo podnebne spremembe opraviti z gozdovi? (Piše: Vid Legradić)

Če naš planet prepolovimo po ekvatorju hitro ugotovimo, da velika večina kopnega ostane na severni polovici. Južna polovici ostanejo le Avstralija in južna dela Afrike ter Amerike. Večina gozdov raste na severni polobli. Ko je tam poletje, kopno ozeleni in drevesa oživijo. S pomočjo fotosinteze iz ozračja vsrkajo ogljikov dioksid, ki ga porabijo za svojo rast in izdihnejo kisik. Tako velikega »vdiha« zaradi pomanjkanja kopnega med poletjem na južni polovici planeta ni. Prav to je razlog, da količina toplogrednih plinov v zemeljskem ozračju niha z letnimi časi.

Gozdovi so ključni za zmanjševanje učinka tople grede

Gozdovi igrajo eno od ključnih vlog pri regulaciji globalnega podnebja, predvsem zmanjšujejo učinek tople grede.

Opravljajo več funkcij hkrati in predstavljajo eno od »postaj« ogljika pri njegovem kroženju v naravi. Drevesa ogljik v obliki plina CO2 (ogljikov dioksid) vsrkajo in ga s tem umaknejo iz ozračja. Z drugimi besedami: planet ohladijo. Zaradi koreninskega sistema nekaj toplogrednega plina celo kar takoj shranijo neposredno pod zemljo. Ostane kisik, ki se preko listja odda nazaj v ozračje. Po podatkih IPCC je na svetovni ravni 19 odstotkov ogljika v zemeljski biosferi shranjenih v rastlinah, 81 odstotkov pa v tleh. V vseh gozdovih je približno 45 odstotkov ogljika shranjenih v nadzemni biomasi, 55 odstotkov pa v tleh. Iz teh številk je razvidno, da so gozdovi zelo pomembni za ravnotežje v okolju.

V razpravi na temo podnebnih sprememb gozdove radi opisujemo kot ponore. Tudi Slovenija je ponor.

To enostavno pomeni, da neko z gozdom bogato območje vsrka večjo količino ogljikovega dioksida kot njegova okolica. Ponor ima tudi druge lastnosti. Ena od njih je, da prideluje biomaso, čisti površinske vode, varuje pred erozijo in ščiti biodiverziteto.

Ob tem gozd predstavlja naravno bogastvo za posameznika, družbo ali državo.

Človeške dejavnosti, ki vplivajo na gozdove, lahko razvrstimo v neposredne in posredne. Najbolj neposredno je seveda izsekavanje in krčenje gozdov. To je problematično iz več pogledov, saj se s posekom (ki ni namenjen pomlajevanju gozdov ali trajnostnemu gospodarjenju z njimi) gozdna površina nadomesti s kmetijsko, hkrati pa se naredi prostor za urbaniziranje. Sklenjen gozd se z gradnjo cest drobi, kar vpliva na njegovo strukturo, spreminja habitat in degradira okolico z onesnaževalci zraka in tal. Posreden človeški vpliv na gozd, ki je delno tudi posledica podnebnih sprememb, pa so uvoženi eksotični škodljivci ter tujerodne vrste živali in gliv.

Kaj imajo podnebne spremembe opraviti z gozdovi?

Na kratko povedano: podnebne spremembe ogrožajo gozd. Zaradi njih prihaja do motenj v gozdnih ekosistemih. Motnje predstavljajo preveč razmnožene žuželke, invazivne vrste, požari in nevihte.

Kar se tiče podnebnih sprememb v povezavi z gozdovi je položaj lahko tudi obrnjen. Gozdovi imajo namreč potencial t. i. povratne zanke, ki lahko podnebne spremembe še pospeši. Ta potencial se skriva v lesni masi, v deblih nakopičenem ogljiku.

Če v gozdu izbruhne požar (in teh je s segrevanjem ozračja na žalost zmeraj več), se z gorenjem lesa v ozračje sprosti ogljikov dioksid, ki še dodatno prispeva h globalnem ogrevanju Zemlje.

Vse zgoraj opisane motnje zmanjšajo produktivnost gozda in spremenijo porazdelitev oziroma tip drevesnih vrst. V nekaterih primerih lahko obstoječe vrste tudi izumrejo, prvotni ekosistem pa se poruši.

Da več gozda pomeni manj podnebnih sprememb ni vedno res.

Dokazano je bilo, da zaradi nepravilnega razpada organskih snovi umetni nasadi dreves spuščajo v okolje še več toplogrednih plinov kot pa površina brez gozda. Razlog za to tiči v temu, da je gozd preplet življenja, zapleten ekosistem, v katerem svoje naloge shranjevanja toplogrednih plinov ne opravljajo izključno samo drevesa.

S tem se razveljavi trditev Donalda Trumpa, ki je Greti Tumberg ob njenem protestu odgovoril, da bodo enostavno posadili več dreves in vsi problemi bodo rešeni.

Velja si zapomniti, da je gozd ena od treh strateških dobrin naše države. Ostali dve sta premog in voda. Zato je pomembno, da gozdove varujemo vsaj z enako vnemo kot varujemo vodo. Da pa na gozdove ne gledamo samo skozi očala zaslužka in kapitalizma, se raje spomnimo nedavne pandemije. Naravno okolje, ki nam je takrat nudilo največjo uteho, je bil brez dvoma gozd.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere