Od polja do obleke: problematična pot bombaža

Rastlina

Poznamo 52 vrst bombaževca. Najbolj komercialno gojena od vseh vrst pa je rastlina, ki jo je najprej kultivirala civilizacija Majev v Mehiki.

Bombaževec se goji kot grm in doseže približno 1,2 metra višine. Če se pusti prosto rasti, postane drevo. Rastlini odgovarja subtropsko podnebne, največji proizvajalki sta Indija in Kitajska. Sledijo jima afriške in južnoameriške države.

Listi bombaževca so široki in imajo obliko srca. Po cvetenju rastlina proizvede semena, ki so ovita v belo vlaknino iz celuloze, vato, ki se jo uporabi za proizvodnjo bombažnih niti. Bombaževec je zelo občutljiv. Ne mara nihanja temperatur, suše, napadajo ga škodljivci, plesni, glive. Kot kultivirana rastlina je svojo genetsko pestrost že izgubil (podobno ot bananovec). Zato njegovo gojenje pomeni veliko obremenitev za okolje.

Proizvodnja oblačil

Nabrana puhasta vlaknina se najprej razsemeni. Semena se lahko uporabijo kot krma za živino. Puhasti ostanek se spakira v velike kvadratne zavoje, imenovane moduli, ki se pošljejo v čiščenje in razvlaževanje. Rezultat je čisto vlakno, imenovano lint, katerega cilj je tovarna za proizvodnjo niti in blaga. Ta je pogosto locirana na drugem kontinentu, kamor se lint transportira z ladjami. Na tej točki svoje poti bombaž vstopi v naslednjo problematično fazo.

V državah v razvoju (kjer stoji masivna proizvodnja oblačil ali bombažnih niti) se na tej stopnji želi zmanjšati strošek proizvodnje na minimum. Kot posledica se proizvodni postopek srečuje s kršenjem človekovih pravic, izkoriščanjem delovne sile (tudi otroške), nizkim plačilom za opravljeno delo in onesnaževanjem okolja z barvili in kemikalijami. Pritisk za zmanjšanje spornih praks je minimalen, razlog za to je pritisk trgov in uporabna vrednost bombaža, ki se še zdaleč ne uporablja le za proizvodnjo oblačil. Iz bombaža se proizvajajo tudi odeje, klobuki, pohištvene prevleke, rjuhe, vrvice za čevlje, ženski izdelki, denar, tapete, jadra, gasilske cevi, senčila in knjige.

Onesnaževanje okolja

Zaradi konstantno visokega povpraševanja je proizvodnja bombaža primorana držati visok tempo proizvodnje. Več in hitreje se bombaž proizvaja, bolj onesnažuje. Okoljski vpliv proizvodnje se kaže na visoki porabi vode, degradaciji tal, emisijah toplogrednih plinov in uporabi škodljivih pesticidov ter gnojil. V svetovnem merilu bombaž, po podatkih Združenih narodov, pokriva le 2,4 % obdelovalnih površin na svetu, vendar uporablja 6 % svetovnih pesticidov (in 16 % insekticidov), več kot katera koli druga posamezna velika rastlina.

Pot bombažnih oblek po uporabi

Vsaka obleka se na neki točki zavrže. Glede na to, da je bombaž naravni material, bi lahko bil vsaj zaključek njegove poti bil zelen. V teoriji so vlakna biološko popolnoma razgradljiva in jih je mogoče celo kompostirati. Toda v praksi je nekoliko drugače. Prvi problem: večino bombažnih vlaken je obdelano s kemikalijami, ki jih delajo strupene. Drugi problem so oblačila, ki niso sešita iz stoodstotnega bombaža. Kot taka so v večini pomešana s sintetičnimi materiali in posledično popolnoma nerazgradljiva in neprimerna za recikliranje. Te vrste tkanin so prve, ki romajo na velika globalna smetišča, namenjena odsluženim oblekam. Sledijo jim še druge. Eno največjih smetišč za obleke se nahaja v Gani, kjer v bližini glavnega mesta Aakra rastejo gore oblačil in čakajo na milostni sežig.

Kako biti bolj zeleni pri kupovanju bombažnih oblačil

Bombaž je še vedno naravni material.

Ker vemo, da je njegova proizvodnja problematična, se glavni nasvet glasi: kupujte zmerno.

Če se želite pomakniti stopnjo višje, poskusite na prodajnih policah najti oblačila, ki so izdelana iz trajnostnega bombaža. Tudi recikliran bombaž je dobra izbira, čeprav je nekoliko manj elastičen. Še nikomur ni škodil obisk trgovine z rabljenimi oblačili.

In pa seveda - reciklirajte tudi sami. Ni boljšega občutka kot rezanje stare majice, ki se spremeni v krpo ... še zlasti, ko pomislite, da nova kuhinjska krpa stane več kot nova kratka majica.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere