Vse, kar morate vedeti o umiku Jeffa Bezosa s položaja izvršnega direktorja Amazona

57-letni Bezos se bo v prihodnjih letih verjetno pojavljal v precej bolj prijaznih novicah kot doslej. Njegov naslednik, Andy Jassy, bo prevzel vajeti največje velikanske spletne prodajalne in bil tisti, ki ga bodo v prihodnje vlekli pred kongres, da poskuša ameriške senatorje nekako prepričati, da Amazon morda vseeno (še) nima preveč moči na tehnološkem trgu.

Jeff Bezos je Amazon vodil več kot 25 let. Podjetje je ustanovil konec leta 1994, ko je z avtomobilom potoval čez Ameriko od New Yorka do Seattla. Amazon se je začel kot spletna knjigarna, z leti pa je razširil ponudbo na praktično vse, kar si lahko zamislimo. Prav tako je ob strani razvijal tudi druge panoge – Amazon danes ponuja avdio in video pretočnost, strežnike za računalništvo v oblaku, razvija svojo lastno umetno inteligenco in ima pod svojim okriljem celo lasten filmski studio.

Bezos bo po umiku s položaja izvršnega direktorja Amazona vseeno še vedno bil močno vpet v razvoj podjetja, saj bo ostal največji delničar Amazona. Se pa seveda porajajo ugibanja, kam se bo Bezos s svojim izjemnim, kar 200 milijard težkim premoženjem, usmeril v prihodnosti.

Jasno je, da je Jeff Bezos že davno zrastel preko vloge izvršnega direktorja Amazona. Danes je znan tudi po tem, da ima izjemen vpliv tako v širšem aspektu ameriškega gospodarstva, kot tudi v filantropiji, medijih in, nenazadnje, celo v politiki.

Poznavalci se tako strinjajo, da bo najbogatejši človek na planetu v prihodnjih letih postajal le še bogatejši. Za začetek pa se bo zelo verjetno želel čim prej izkopati iz dejstva, da je z nehumanimi praksami v Amazonu postal obraz neenakosti. Pred njegovim dvorcem so namreč nasprotniki prav lansko poletje zgradili kar giljotino.

Ko so ga vprašali, kakšne ima načrte za naprej, je Bezos namignil, da se vidi v podobnih čevljih kot Bill Gates. Spomnimo, da se je Bill Gates s položaja izvršnega direktorja Microsofta umaknil leta 2000 in takrat postal izvršni član uprave, naslednji dve desetletji pa je potem gradil predvsem dobrodelno organizacijo Bill and Melinda Gates Foundation, ki je igrala pomembno vlogo tudi v boju z aktualno panemdijo.

Bill Gates je zadnjih dveh desetletjih z aktivnim delom na področju filantropije postopoma le zabrisal prej neokrnjeno fasado brutalnega korporativnega despota. Nekaj podobnega si verjetno obeta tudi Bezos, ki je od leta 2017 naprej, ko je bil prvič razglašen za najbogatejšega Zemljana, pričel podarjati okoli 100 milijonov dolarjev v dobrodelne namene vsako leto, prav tako pa je primaknil sočnih 10 milijard dolarjev v svojo fundacijo Bezos Earth Fund, ki je letos pozimi končno le štipendirala enega od projektov v sklopu celostnega koncepta prehoda na 100% čisto energijo.

Morda pa bo odslej Bezos posvetil več časa medijem. Leta 2013 je za pičlih 250 milijonov dolarjev kupil legendarno medijsko hišo Washington Post, ki je po gospodarski krizi neustavljivo drvela v propad. Bezos jo je z dokapitalizacijo in pametnimi poslovnimi odločitvami uspel ne le rešiti, ampak spremeniti v profitabilno podjetje, ki je v naslednjih letih zaposlilo več sto novinarjev. A prav zaradi lastništva Washington Posta, je bil potem večkrat deležen napada prejšnjega predsednika Donalda Trumpa.

Vsekakor bo zanimivo spremljati naslednje odločitve tega zvezdniškega poslovneža. Čeprav ne bo več na čelu enega najmočnejših svetovnih podjetij, poznavalci pravijo, da se njegov vpliv nikakor ne bo zmanjšal. Le opazili ga ne bomo, ker ne bo več ves čas na očeh medijev.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere