Vid Legradić | 7. 2. 2022, 09:13

Od nafte smo odvisni kot narkoman od droge (piše: Vid Legradić)

profimedia

Z nafto smo povezani testneje, kot mislimo. Trenutni diskurz, ki tlakuje pot v okoljsko vzdržno družbo, se v veliki meri osredotoča le na proizvodnjo in porabo energije. Ukinjanje elektrarn na premog in ostale zemeljske vire ter opuščanje vozil, gnanih na naftne proizvode, so v popolnem fokusu za dosego zelene prihodnosti. Paradoksalno pa bomo po letu 2050, ko naj bi Evropa dosegla ogljično nevtralnost, še kar odvisni od črpanja nafte. Zakaj? Odgovor je preprost: ker je nafta je zelo uporabna stvar.

Trditev, da sodobna družba temelji na črnem zlatu, ni prav nič pretirana. Od nafte smo odvisni kot narkoman od droge. Iz nje izdelujemo proizvode, ki poganjajo modno, prehrambno, gradbeno industrijo ter potrošništvo. Za začetek se za razumevanje nafntega prekletstva osredotočimo na kopalnico, v predal za osebno nego.

Parfum, šminka, maskara, lak za nohte, glavniki, krtače, barva za lase zobna krema, dezodorant, šampon, gel za lase, pena za britje, kontaktne leče ... Vaš predal je v svojem bistvu poln nafte! Res je, da je lahko vsak od teh proizvodov tudi ekološki in »ne-naftni«, toda ali sploh obstaja zadosti ekoloških resursov, ki bi v prav vsaki kopalnici na svetu nadomestili tolikšno količino naftnih izdelkov z zelenimi?

Z enakim problemom problemom je soočen tudi svet mode. Moda ima več težav, kar se tiče uporabe nafte, saj kot hobotnica s svojimi lovkami posega v vse sfere našega življenja. Že res, bo počasi bolj modno imeti električen avto in da je make-up narejen le iz nekaj kapljic petroleja oziroma podobnega naftnega proizvoda. To žal ne velja za oblačila. Človeštvo se dobesedno oblači v nafto!

Po podatkih Statiste je kar dve tretjini oblačil narejenih iz sintetike (proizvedene iz fosilnih goriv). Uporaba sintetičnih vlaken se je od leta 2000 do 2020 podvojila in se samo še povečuje. Del tega problema je za povrhu še prekomerna proizvodnja oblek, ki se nikoli ne prodajo in pa instant moda, ki zahteva hitro menjavanje oblačil. Verjeli ali ne, v teh proizvodih je toliko nafte, da se jih da uporabiti celo namesto premoga!

V bližini Stockholma na Švedskem je za potrebe proizvodnje energije začela ena od elektraren namesto premoga kuriti oblačila H&M. Premog še niso nadomestili v celoti, a ga nameravajo.

In vendar se tudi proizvodnja oblačil morda lahko reši naftnega prekletstva. Bombaž, lan, svila, kokosova in bambusova vlakna. Alternative poznamo in lahko jih uporabimo.

Žal pa obstaja področje, kjer se prekletstva nafte kot človeštvo ne bomo mogli rešiti.

Razlog za to je golo število prebivalcev Zemlje. Skoraj 8 milijard ust je brez uporabe nafte in njenih proizvodov nemogoče prehraniti. Naftni derivati se kot surovine uporabljajo pri proizvodnji gnojil in pesticidov.

To je ogromno področje, ki povezuje naftne lobije z lobiji za masivno proizvodnjo hrane. Glavna zvezda tega področja je naftni koks ali »petkoks«, ki se ga pridobi kot stranski proizvod med rafiniranjem surove nafte. Z več kot 80 odstotki ogljika je naftni koks bistvenega pomena za proizvodnjo gnojil. Naftni koks se pridobi z uplinjanjem petroleja. Med postopkom nastane amonijak in določena oblika nitrata, ki se nato uporabi za ustvarjanje dušikovih gnojil, količinsko neprekosljivih s katerimkoli drugim vzdržno proizvedenim gnojilom. Kje so potem še pesticidi in celotna veriga proizvodnje hrane. Nafta je na splošno sestavni del prehrambenega sektorja od začetka do konca: od sajenja, namakanja, hranjenja in spravila hrane do predelave, distribucije in embalažnine.

Že s pomočjo le nekaj predstavljenih podočij lahko vidimo, da je povezava človeške družbe z nafto veliko tesnejša, kot se to na prvi pogled zdi. Nista sporna le mobilnost in proizvodnje energije, temveč še mnogo drugih stvari. Zaradi nafte kot taka naša družba obstaja. Črnega zlata se ne bomo rešili tako zlahka, morda sploh nikoli, saj smo s postopkom hidravličnega lomljenja t. i. »frackingom« odkrili skorajda neomejene zaloge nafte. Jasno je, da jo bomo črpali in jo uporabljali tudi v lepi zeleni prihodnosti.

Da bi bila ta lahko zares zelena, se moramo zato sistemsko, družbeno, politično in osebno potruditi, da uporabimo čim več izdelkov, ki niso narejeni iz nafte. Za preostanek ogljičnega odtisa pa bo poskrbela narava, brez katere tako ali tako ne moremo obstajati.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.