Pred skoraj 40 leti so se države po svetu združile in sprejele prve pomembne ukrepe za zaščito ozonske plasti, ki varuje življenje na Zemlji pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem.
Ozonska luknja je bila lani manjša kot v predhodnih treh letih in tudi od povprečja, zabeleženega med letoma 1990 in 2020, je ob današnjem mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti objavila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Zmanjšanje je deloma pripisala naravnim atmosferskim pojavom. Izrazito okrevanje je sicer predvideno sredi stoletja.
Leta 1985 je bila sprejeta dunajska konvencija o varstvu ozonske plasti, leta 1987 ji je sledil montrealski protokol, s katerim je mednarodna skupnost predpisala omejevanje proizvodnje in uporabe ozonu škodljivih snovi.
Odtlej se je postopno začelo opuščati že več kot 99 odstotkov teh snovi
"Posledično naj bi se ozonska plast do sredine stoletja obnovila na raven iz 80. let prejšnjega stoletja," so zapisali pri WMO. Glede na analizo iz leta 2022 bo popolna obnova verjetno dosežena nad Arktiko do leta 2045 in nad Antarktiko do leta 2066, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"Pred 40 leti so se narodi združili, da bi naredili prvi korak k zaščiti ozonske plasti," je ob tej priložnosti dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. "Danes se ozonska plast celi. Ta dosežek nas opominja, da je napredek mogoč, ko države upoštevajo opozorila znanosti," je pristavil.
Ozonski plašč je del Zemljine atmosfere, ki vsrka večino škodljivega ultravijoličnega sončnega sevanja. Brez zaščitne ozonske plasti bi bilo življenje na površju Zemlje v sedanji obliki nemogoče, saj bi ga ultravijolični žarki sterilizirali.
