4. 6. 2021, 06:00 | Vir: STA

Pandemska izčrpanost viša izpostavljenost tveganim vedenjem

Profimedia

Raziskava NIJZ je pokazala, da se med prebivalci Slovenije pojavljajo znaki pandemske izčrpanosti. Viša se delež tistih, ki so zaradi tega bolj izpostavljeni tveganim vedenjem. Raziskovalci ugotavljajo tudi, da se prebolevniki še mesec po okužbi srečujejo s simptomi bolezni, navajajo v poročilu na NIJZ.

Raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) začeli decembra lani med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. V tokratnem, 12. delu raziskave, ki je potekal od 7. do 9. maja 2021, je sodelovalo 1011 oseb.

"V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti splošne populacije kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika", so ob objavi rezultatov zapisali na NIJZ.

Posledica pandemske izčrpanosti je med drugim dodatna izpostavljenost tveganemu vedenju, ki so ga tokrat preverjali tudi pri anketirancih. Od vseh tveganih vedenj so vprašani navedli, da najpogosteje pijejo alkoholne pijače, takšnih je 66 odstotkov, tretjina igra video igre, četrtina pa igre na srečo. Devet odstotkov vprašanih uporablja pomirjevala ali uspavala.

Kot je še pokazala raziskava, je osem odstotkov anketiranih igralo več videoiger in pilo več alkoholnih pijač, kot v času pred epidemijo. Pri tem izstopa starostna skupina od 18 do 29 let, ki je v najvišjem deležu igrala več video iger, uporabljala več uspaval in pomirjeval kot pred pandemijo. Anketirani iz starostne skupine od 30 do 49 let pa so uporabljali več konoplje in alkoholih pijač kot pred pandemijo, je še pokazala raziskava NIJZ.

Ker raziskovalci in tudi zdravstveni delavci ugotavljajo, da pri nekaterih ljudeh posamezni simptomi bolezni covid-19 vztrajajo več mesecev po diagnozi ali pa izginejo in se ponovno pojavijo več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju, so v tokratni raziskavi preverjali tudi, ali so anketirane osebe, ki so prebolele covid-19, imele ali še imajo mesec po preboleli okužbi simptome bolezni.

Kot so ugotovili na NIJZ, se je 40 odstotkov vprašanih še mesec po okužbi soočalo s slabim počutjem, utrujenostjo in pomanjkanjem energije. O težavah z zaznavanjem okusa in vonja je poročalo 30 odstotkov anketiranih, o bolečinah v mišicah in sklepih pa 22 odstotkov. Z motnjami spanja se je soočalo 21 odstotkov vprašanih, 17 odstotkov pa je imelo težave s koncentracijo. Anketirani pa so občutili tudi bolečine v prsih in težko dihanje, razbijanje srca, pojavile so se tudi težave s prebavo in neprijetni občutki strahu, žalosti. Takšnih simptome je opisalo 15 odstotkov anketirancev.

"Podatki torej kažejo, da je delež oseb, ki imajo še en mesec po prebolelem covidu-19 zdravstvene težave, precejšen, zato je pomembno, da se zdravstveno stanje prebolevnikov spremlja daljši čas," ob tem ugotavljajo na NIJZ.

Anketirance so spraševali še glede podpore trenutno veljavnim ukrepov. Med ukrepi, ki so bili v veljavi daljše obdobje, je 56 odstotkov anketirancev podprlo regijsko sproščanje ali zaostrovanju ukrepov glede na epidemiološko sliko, ki je tokrat imelo za sedem odstotnih točk višjo podporo od nošenja mask na odprtih javnih krajih, kar je bil sicer v vseh valovih raziskave najbolj podpiran ukrep.

V tokratni raziskavi so preverjali tudi, kaj anketiranci menijo o brezplačnem testiranju. Kot so ugotovili na NIJZ, 73 odstotkov anketirancev meni, da bi morali prebivalci imeti na voljo dva brezplačna PCR testa na mesec, ki bi bila na voljo brez zdravstvenih razlogov. "Delež teh oseb se je v primerjavi z 11. valom raziskave zvišal za 8,3 odstotne točke in je verjetno povezan tudi z bližajočimi se dopusti in potovanji v tujino," še ugotavljajo na NIJZ.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.