Pismo iz paradiža

Moja Eva ni moja. Moja, ki ni Eva, leži ob meni. Lepa je, vendar ni kot Eva. Čeprav bi lahko bila Evina mati, če bi Eva imela mater. Še vedno obožujem njeno vitko, skoraj dekliško telo, njeni dolgi vitki nogi, njeni polni jedri dojki, njeno košato muco, njeno nenasitno pizdo. Še vedno fukava skoraj vsak dan, čeprav sva mož in žena že zelo dolgo. Otrok nimava, ker jih ona ni hotela. »Nočem te deliti z nikomer,« je dejala in pri tem je ostalo. Tudi ona skriva oči za sončnimi očali. V kožo ji vtiram kremo za sončenje, ko mi pogled znova uide proti goli Evi.

Malo prej je ležala na hrbtu. Zdaj stoji in stresa goste, dolge, nekoliko skodrane lase, kot lev strese grivo v afriški savani. Res je popolna. Velike, polne sočne ustnice ima. Nasmiha se predrzno in samozavestno. Zaveda se, da je popolna. Mlada je, napeta, čvrsta. Ne more imeti več kot osemnajst, devetnajst let. Čeprav je na nudistični plaži veliko mladih teles, izstopa. Ker je popolna. Ker je Eva.

Visoka je. Prava Amazonka. Njeni veliki okrogli dojki sta pokončni, čvrsti, težko zanihata ob vsakem njenem gibu. Njeni bradavici sta mogočni konici sredi velikih temnih obročev. Kot nekakšni mini dojki. Nisem še videl lepših prsi, ne v živo ne v Playboyu. Ustnici mi zadrhtita.

Vtiram kremo za sončenje v eno žensko telo in se omamljam z drugim. Pogled se spušča navzdol, prek ne ravno ploskega, a čvrstega trebuha, in še niže, kjer se kmalu pod popkom začenja njena goščava. Iz mednožja se širi v velik trikotnik temnih gostih dlak, ki pokriva njen mogočni venerin grič. Kakšna pizda! Pizda vseh pizd. Če pa je Evina!

»Stoji ti,« po tihem ugotovi moja na trebuhu ležeča draga, pred katero klečim in ji vtiram kremo za sončenje. Vem, pomislim. Nudizem ni zame, čeprav sem se nad njim navdušil že v zgodnjih letih. Mislim, kje drugje lahko zastonj, brezplačno vidiš toliko golih pičk kot na nudi? Problem je v tem, da ne morem gledati gole ženske, ne da bi se mi kurac napolnil. Zato je moje gibanje na nudistični plaži omejeno, moj hrbet vedno bolj porjavel od prsi.

»Greva fukat,« reče še tiše. Vedno voljna, vedno željna kurca. Ni večjega greha, kot je trdemu kurcu pustiti, da se zmehča sam od sebe, je dejala pred veliko leti. Še vedno se drži tega pravila. Najin bungalov je le sto metrov proč. Ona gre prva, jaz korakam za njo. Z brisačo uspešno pokrijem kurca in se ozrem nazaj. Eva leži na hrbtu. Nogi ima precej razmaknjeni. Med njima je črno kot v rogu. Vseeno vidim rožnato sredico. Kurca mi hoče raznesti.

»Kaj je s teboj, si bolan, kar naprej ti stoji. Saj ne, da se pritožujem. Ne še,« reče in navija in odvija kurca z obema dlanema. Že več let nisva toliko fukala kot zadnje dni. Zaradi Eve.

»Če misliš fukati vsake pol ure, bom prišla domov povsem bela,« doda, me potisne na posteljo, se nasadi in naslednji trenutek spremeni v divjo jahalko. Nekoč je hotela veliko predigre, zadnja leta hoče kurca čim prej. Po nekaj minutah ji pride, vendar ne ustavi ježe, ampak se še bolj divje vrti na kurcu in meče po njem. Po ne vem katerem orgazmu slišim njen skoraj jezni glas: »Daj mi seme, seme hočem.«

Gnetem ji polni ritnici, opazujem zbliževanja najinih mednožij, drsenje debele čvrste kače v njeno voljno mehko meso, hrepenim po orgazmu, vendar ga noče biti … dokler v misli ne prikličem nje, Eve, njeni težki valujoči koničasti dojki, črnino med njenima nogama, njeni nemajhni polni ritnici in … in oblak se raztrga. Seme divja po svojih skrivnih poteh in kurac ga brizga v njeno telo, ki ni Evino telo.

»Kaj je narobe, dragi?« vpraša, ko povsem mokra od znoja obleživa drug ob drugem. »Narobe? Kaj naj bi bilo narobe? Nič ni narobe,« odgovorim. »Celo večnost ti ni prišlo,« reče. Nasmehnem se: »Moški, ki jim ne pride celo večnost, so bili nekoč popularni.« Potem se nasmehne tudi ona: »Oprosti, prav imaš!« Zaman se poskušam otresti Evine podobe … že teden dni. Ko se z najdražjo vrneva na plažo, Eve ni. Postanem nemiren. Celo ljubosumen. Na mlado žensko, ki je ne poznam. Se fuka? S kom se fuka?

Ko se končno prikaže, se uleže, nasmehne … in čutim, da se vame vrača mir. »Ona je … problem. Kako tega nisem že prej pokapirala,« nenadoma reče draga. Pogledam jo, kot da se mi ne bi sanjalo, o čem govori, vendar pa je to ne ustavi. »Si želiš fukati z njo?« To vprašanje me tako preseneti, da prikimam z glavo in celo rečem: »Hmm.«

Pogovor, med katerim oba gledava proč, proti horizontu, pa se nadaljuje. »Je hudo?« Samo prikimam. »Si jo zelo želiš? Zelo, zelo, zelo.« vpraša z bolečino v glasu. Vseeno prikimam in dodam: »Saj bo minilo, obljubim … oprosti.« »Ne bo minilo,« ugotovi. »Bo, bo,« rečem. »Prej ali slej se je moralo zgoditi. Upala sem, da se ne bo,« reče. Dva dni zapored sva imela podobne pogovore. Vmes se vrstijo ponesrečeni fuki. Ne pride njej, ne pride meni. Enkrat se mi celo ne dvigne. Ona joče: »Kurca ti je pokvarila.« Kljub vsemu se moram nasmehniti otroški pripombi.

Kurac kot ženska igrača, ki se pokvari. Pokvarjen kurac? Obstajajo drugačni kot pokvarjeni? »Nikoli prej se ti to ni zgodilo,« je ugotovila, ko ga je dolgo zaman sesala in lizala. »Njo hoče, ne mene,« dramatično reče. »Ne delajva drame. Nič se ni zgodilo. Nič se ne bo zgodilo. Minilo bo,« ji rečem. »Morda, vendar ne prej, preden boš fukal z njo. Nisi samo ti problem, tudi ona te požira z očmi, na daljavo ti sesa kurca … in tebi se dviga.«

Moja ni ena tistih žena, ki bi oprostila nezvestobo, če bi vedela zanjo. Vedno je bila ljubosumna. Nekoč mi je dejala, da bi me raje ubila kot prepustila drugi, kar ni ravno najboljša spodbuda za naskakovanje drugih. Njen mirni ton me je šokiral. »Mislim, da nimam izbire. Samo njena pička te lahko pozdravi.

Prej te bom izgubila, če ti jo bom branila. 24 ur ti dam. Umaknila se bom za 24 ur pod pogojem, da je potem nikoli več ne pogledaš, omeniš, srečaš. Tudi jaz jo bom pozabila. Velja?« Tako sem bil šokiran, da se celo večnost nisem premaknil, čeprav je z odločnim korakom odšla v najin bungalov. Počutil sem se, kot bi si njeno licenco za fukanje Eve izmislil. Končno sem le odšel v bungalov. Ni je bilo več, na mizi pa sem našel listič z njenim sporočilom.

Odhajam. Ura je točno poldne. Ne pozabi: 24 ur, niti minute več. Ljubim te! M.

Vrnil sem se na plažo, še vedno precej šokiran in zmeden. Čez nekaj minut je prisedla. Nisem se ozrl proti njej. Ni bilo treba. V nosnicah sem čutil omamno mešanico poletnega parfuma, kreme za sončenje in – prisežem – voljne pizde. Na svojem stegnu čutim njeno vroče stegno, na svoji roki njeno vročo roko. Isti trenutek čutim zanimiv, zelo jasen trenutek, ki oznani začetek polnjenja kurca. Torej le ni pokvarjen. Ne, očitno ne, saj se zelo hitro polni. »Živjo, neznanec,« reče z – za tako mlado žensko – nenavadno globokim in čutnim glasom.

Končno se le obrnem proti njej. Moj bog, kako je lepa! Iz neposredne bližine je še lepša. Njene ustnice so še polnejše, njeni dojki še jedrejši, črnina med njenima nogama še bolj črna. Res je popolna. Boginja je! »Živjo, Eva,« ji rečem. »Eva? Hahaha! Nisem Eva, ampak …« »Jaz ti bom rekel Eva,« jo prekinem. Eva. Prva ženska. Prva grešnica. Kačo imam zate, ki dviga glavo. »In ti si seveda Adam,« reče in bistro pogleda s svojimi velikimi zelenimi očmi. Nisem Adam, vendar vseeno prikimam. »Adam in Eva. Kako praktično! Kje pa je gospa policaj?«

Debelo jo pogledam. Kako pa ve, da je moja draga ne ravno policaj, zato pa kriminalistka, in sicer oborožena? Tepec, se hitro popravim v mislih, ko mi postane jasno, kaj hoče reči s tem, Eva pa nadaljuje: »Niti sekunde te ne pusti samega, kaj? Sprla sta se zaradi mene, ali ne? Ni mi žal, veš, ker bi se rada pofukala s teboj. Všeč sta mi oba, ti in tvoj kurac, kar se mi redkokdaj zgodi.

Fukat’ hočem. Kurca hočem … Adam,« reče, obliže ustnice in me gleda z motnimi očmi. Eva hoče kurca. Adamovega. Je kaj boljšega, kaj bolj normalnega v tem ponorelem svetu, v katerem odločajo ljudje, kot je intelektualni pritlikavec in nekdanji alkoholik, ki se je skoraj zadavil s presto in zaudarja po nafti?

Vse hočem naenkrat, ko sva v polmraku bungalova. Poljubljati njene sočne ustnice, gnesti njene velike težke dojke, mečkati njeno razkošno trdo rit, z jezikom raziskati črnino med njenima nogama, vendar mi Eva ne pusti. Kurca drka, vleče in krivi proti svoji pizdi, iz katere se cedijo sokovi. Na vseh štirih je, visoko dviga napeti ritnici. Med njima je črno kot noč, dokler ji s prsti obeh rok ne odprem nabreklega rožnatega sramja. Eva se ozira nazaj, pohotno, pričakujoče, izzivalno. Kurac sam najde pot vanjo.

Vtaknem ji žarečo glavico, ko Eva z vso močjo sune nazaj. In potem fukava. Srdito ji ga nabijam, ker to hoče. »Ja, ja, ja, tako hočem. Fukaj me, Adam, samo fukaj me,« ponavlja in mi prihaja nasproti. Upre se na komolca in z ritjo udarja nazaj, sunkovito, odločno. Čutim, da jo bom vsak čas napolnil s semeni. »Špricni, špricni, tudi jaz bom,« momlja Eva, ko imam nenadoma občutek, da naju nekdo gleda. Ozrem se nazaj in vidim … cev revolverja v roki svoje drage. »Ampak … rekla si 24 ur,« rečem. »Fukaj me, fukaj me ...« momlja Eva, ki ne sliši nič. »Lagala sem,« reče draga, medtem ko hitreje porivam, da bi vsaj končal preden …

Potem slišim glasen pok in čutim močno bolečino. Preden me zagrne tema, slišim še en pok. Kaj se je zgodilo, se sprašujem, ko se znova zavem samega sebe. Vse okrog je nekakšna meglica. Kje sem? Je to bolnišnica? Ne, v bolnišnicah ni dreves in grmovja in cvetja. Pogledam navzdol. Sredi prsnega koša imam veliko luknjo. Črna je na robovih. Jezus, žena me je ustrelila, se spomnim, točno v srce. Nekdo se smeji.

Ozrem se proti izvoru smeha. Pod velikim lepim drevesom je Eva, s svojo čudovito črno pizdo in velikima okroglima dojkama. Sredi njiju ima tudi ona veliko luknjo, črno na robovih. Tudi Evo je ustrelila. V rokah nima velikega rdečega jabolka, ampak sramne ustnice, ki jih odpira. Kače ni videti … Nasmehnem se, ko čutim, da se moja kača in njena bleščeča glava dvigata ob trebuhu navzgor.

»Končno sama, za vedno,« reče Eva in me vabi k sebi, s pogledom zazrtim v vse bolj nabreklega kurca.

»Ne bo držalo,« slišim nov glas. Je to kača? Ozrem se proti glasu. Najdražja je. Veliko luknjo s črnimi robovi ima na levi strani glave. Tretjega poka očitno nisem slišal. Tolaži me, grešnika, misel, da sem vseeno končal … v paradižu.

TEKST: B. B. Kastelic

FOTO: Mizuno

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord