Soplesalka: BMW F 800 S Chrisov BMW (150 kg) je predelan in se od serijskega razlikuje po krajšem jermenskem prenosu moči motorja na zadnje kolo, zanj prirejenem Akarapovičevem izpuhu, dodanih ročajih na osi prednjega kolesa (v slogu koles BMX) ter opori za nogo takoj za povsem predelanim in z nedrsečo prevleko oblečenim sedežem. Krmilo je ravno kot pri dirkalnikih za motokros, ročico za zadnjo zavoro ima nameščeno tudi spredaj na levi strani krmila ter premore dodatni ročici za plin, kjer si lahko nastavi plin za trike, pri katerih ne drži rok na krmilu.

Chris, sicer doma iz mesteca Halblech na Bavarskem, je pionir 'stunt ridinga' oziroma kaskaderske vožnje z motocikli. Se spomnite Toma Cruisa v Misiji nemogoče, ko je drvel po sprednjem kolesu in med tem kot za šalo pometal z zlikovci? Ali ko je s kurjenjem zadnje gume stkal dimno zaveso? No, če se vam je to zdel hollywoodski trik, se močno motite! Kar ste gledali, je za 38-letnega Chrisa le ogrevanje!

Drugi del

S freestyle vožnjami se Chris Pfeiffer ukvarja vse od leta 2000. Toda kot pravi sam, so se stvari logično nadgrajevale vse od otroštva. »Z motocikli sem se spoznal, ko sem bil star pet let. Oče mi je iz različnih kosov, najdenih po garaži, sestavil motocikel, ki ga je poganjal kar motor vrtne kosilnice! Za nas, mulce, je sestavil celo prikoličarja in zabave na motorni pogon ni nikoli zmanjkalo.

Vsa žepnina je šla vedno naravnost v posodo za gorivo! Tako sem se najprej podil okoli hiše, nato pa sem se pri desetih letih prvič pomeril na amaterskem tekmovanju v trialu. Skupaj s prijateljem, ki je sedaj že vrsto let moj mehanik, sva šla na to tekmovanje, a nisva imela pojma, za kaj sploh gre. Jaz sem bil predzadnji, on zadnji.«

Ko se je po končani aktivni karieri v trialu, eni najstarejših zvrsti motoristi­čnega dirkanja, pri kateri gre za premagovanje zahtevnih ovir z motorjem, odločil, da potrebuje nove izzive, je bila na vrsti kariera v ekstremnem enduru. Tu stvari potekajo nekako takole: skupaj postaviš dvesto ali celo tisoč norcev, ki se zapodijo na neprehoden teren, na cilj pa jih po navadi pride od 10 do 15! Tako je Chris iz dobrega trialista postal odličen enduraš in kar štirikrat zmagal na zloglasnem Red Bullovem Hare Scramblu na 'železni' gori Erzberg.

Ker je v blatu, pesku in na skalah že pokazal, da je najboljši, je bila naslednja stopnja ponovitev uspeha na asfaltu. Toda ne na dirkališču, ampak na parkiriščih, ulicah, promenadah in celo v dvoranah na raznih motorističnih sejmih! Njegovo predstavo tako danes običajno sestavljajo nastopi na treh zelo različnih motorjih. Začne z BMW F 800 S, ki je v bistvu športno-cestni motocikel za vsakodnevno vožnjo, a za zahteve freestyla močno predelan. Ker za vragolije ne potrebuje velikih hitrosti, je prenos moči nekoliko spremenjen.

Namesto 200 tako dvovaljni BMW potegne samo do 150 km/h. Toda bolj kot hitrost je pomembno to, da ga s čim manj napora spravi na zadnje kolo. Chris večino nastopa namreč preživi na zadnjem ali sprednjem kolesu, po obeh hkrati pa vozi zelo malo – in še takrat običajno kuri zadnjo gumo ali pa se pelje stoje na sedežu z rokami visoko v zraku.

Njegova posebnost? Vsak motorist bi se na smrt ustrašil, če bi se mu pri vožnji po zadnjem kolesu motocikel postavil navpično pokonci, kaj šele v negativni naklon! A za Chrisa je wheelie (vožnja po zadnjem) pod kotom 115 stopinj nekaj običajnega. »Skrivnost je v zadnji zavori in v voznikovi glavi,« komentira ta izjemni dosežek. Med drugim je Chris tudi lastnik rekordov v opravljenih krogih med vožnjo po zadnjem kolesu. Teh mu je uspelo narediti kar 15 v 30 sekundah! Človeku že samo pri opazovanju tega početja postane slabo, saj se Chris na svojem BMW-ju vrti kot vrtavka. Poleg tega je tudi lastnik najdaljšega skoka brez odrivne rampe.

Predstavljajte si: najprej se 33 pogumnih uleže drug poleg drugega na raven asfalt, Chris pa pridrvi s svojo beto (to je trial motor in drugi v njegovem repertoarju) ter se tako močno odžene od tal (brez skakalnice), da poleti prek teh 33 človeških sardin. Od letos Chris uporablja še BMW G 450 X, lahki enduro, s katerim pleza prek parkiranega odsluženega avtomobila ali pa se po sprednjem oziroma zadnjem kolesu vozi od enega do drugega roba prizorišča. Z njim je spomladi opravil še en zanimiv podvig, in sicer je zapeljal prek visokega betonskega mostu.

Nič posebnega, to pa ja zna vsak, boste porekli. Ampak pozor! Svojega bavarca je pognal naravnost po betonskem oboku, ki je del nosilne konstrukcije! Da pa ne bi bilo prelahko, je takole na oko kakšnih 10 metrov nad cesto, ki teče po mostu, in 20 metrov nad gladino reke, ki se vije pod njim, vse skupaj končal s stoppijem, se pravi z vožnjo po sprednjem kolesu.

Kot ene svojih zanimivejših poti se Chris spominja obiska prizorišča zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Kar je bilo leta 1984 vrhunec športnosti, so danes le kupi betona v bolj ali manj slabem stanju. Najbolj vznemirljiva, pravi, sta bila zanj vzpon in spust po veliki smučarski skakalnici ter divja vožnja po žlebu za bob.

Da je v njem še vedno precej upornika, je dokazal med nedavnim obiskom v Sloveniji, kjer ga je občinstvo tako navdušilo, da se je odločil še za 'ilegalno' izvedbo svojega motornega plesa na ljubljanskem Tromostovju. Ker je profi, seveda ni bilo izgredov ali poškodovanih gledalcev, požel pa je huronsko navdušenje naključnih mimoidočih.

Na vprašanje, kaj bi počel, če ne bi nastopal na različnih šovih in tekmovanjih, izstreli brez pomislekov: »Vozil bi se z motociklom. To, kar počnem, ne delam zaradi denarja. Želja po odkrivanju novih trikov in potiskanje meja naprej je največji izziv, in za to ceno je nujen trening vsak prosti trenutek. Na motociklu sem vsak dan, razen ko potujem, in to je zame največje plačilo.«

Tekst: Peter Kavčič

foto: Alfredo Martinez, Bernhard Spöttel & rutgerpauw.com/Red Bull Photofiles

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord