Poklukar: V epidemiji smo na prelomnici, če se trend ne obrne, bom predlagal vsaj delno zaprtje družbe

"Bolnišnično oskrbo potrebuje 393 ljudi, od tega jih 253 potrebuje oskrbo s kisikom, v intenzivnih enotah pa zdravijo dodatnih 133 bolnikov," je podatke nanizal minister Poklukar. Dodal je, da so bile danes zjutraj zasedene vse kapacitete navadnih postelj, na intenzivnih oddelkih pa je zasedenost 92-odstotna. Ob tem sicer napoveduje povečanje kapacitet.

Predvideno je odprtje še dveh covidnih bolnišnic, in sicer se dosedanjim 13 pridružujeta še bolnišnici Sežana in Topolšica. V četrtek bodo o tem govorili tudi na sestanku s predstavniki bolnišnic. Glede na napovedi pa minister pravi, da bodo lahko že v petek omejili izvajanje vseh nenujnih programov v bolnišnicah.

"Naše bolnišnice sicer lahko aktivirajo 220 covidnih postelj v intenzivnih enotah. Toda kdo bo zdravil ob teh posteljah? Z vsakim covidnim bolnikom več zmanjka prostora za nenujne, necovidne, a prav tako bolne ljudi," je dejal minister.

Trenutno je na intenzivnih oddelkih zagotovljenih 140 covidnih postelj, na četrtkovem sestanku pa se bodo dogovorili, za koliko bodo njihovo število povečali do ponedeljka. Minister je dejal, da bodo verjetno zagotovili okoli 155 postelj. Kar zadeva ostale programe, se bodo prav tako dogovorili v četrtek, bodo pa usmeritve šle v smeri, da se v nobenem primeru ne sme ustavljati programov s področja onkologije, porodništva, pediatrije in še nekaterih specialnih programov.

Minister je tako ocenil, da smo zaradi nizke precepljenosti proti covidu-19 na prelomni točki, ko se nam lahko zgodi scenarij iz italijanskega Bergama. "Pravzaprav gremo v najslabše stanje v epidemiji covida-19, odkar se soočamo z novim koronavirusom," je posvaril.

Dejal je, da imamo orožje, to je cepljenje, a ga ne uporabljamo, saj je precepljenost še vedno nizka

"Lahko kritizirate in imate pomisleke. Vse to je legitimno in je jedro demokratične družbe. Toda nasprotovanje ukrepom za preprečevanje širjenja virusa v tem trenutku ogroža zdravje in življenje ljudi," je bil jasen.

Tudi izvajanje ukrepa PCT (preboleli, cepljeni, testirani) v družbi očitno ne deluje, kot bi si želeli, preverjanje na terenu je prej izjema kot pravilo, opažajo tudi povečano število ponarejenih potrdil. "Tudi nošenje maske ni dosledno, na mehurčke smo že zdavnaj pozabili," opaža Poklukar.

Za opravljanje dela pogostnost testiranja s testi za samotestiranje dvigujejo na 48 ur, učenci, dijaki in študenti se bodo testirali dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah. Samotestiranje za učence ostaja neobvezno, priporočilo pa po novem velja za učence vseh razredov, torej od prvega razreda dalje. Ob predvidenem pogostejšem testiranju pa na ministrstvu pripravljajo tudi protokol, da bodo učenci upravičeni do več testov kot doslej.

Samotestiranje je sicer potrebno tudi za udeležbo v športnih programih, športno rekreativnih dejavnostih in obšolskih dejavnostih.

Kljub izpolnjenemu pogoju PC je uporaba zaščitne maske obvezna v dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva ter v dejavnostih in pri nudenju vseh storitvah, kjer prihaja do medosebnega stika.

"Edino, kar nas v tem trenutku lahko reši in obvaruje stabilnost našega zdravstvenega sistema, sta cepljenje in dosledno izvajanje pogoja PCT. Če kot družba v naslednjih dneh ne bomo sposobni dosledno izvajati PCT-pogoja, kot smo ga na začetku septembra, bomo primorani ponovno omejevati družbeno življenje, da zamejimo naše stike in posledično okužbe," je tako dejal minister. Ljudi je prosil ljudi, naj pazijo nase in na svoje bližnje, pa tudi, da spoštujejo pogoj PCT, "ne zaradi vlade, ampak zaradi sebe in vseh, ki jih imamo radi".

Spremembe, ki jih je napovedal minister, bodo začele veljati v ponedeljek

O morebitni nadaljnjih ukrepih pa bodo po njegovih besedah razmišljali skupaj s svetovalno skupino za covid-19.

Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je pojasnila, da so že konec poletja, ko so se začeli pripravljati na jesensko obdobje, predvideli, da bi ob veliki zasedenosti postelj v intenzivnih enotah prišlo do omejevanja delovnega časa lokalov, da bi se ti zapirali ob 22. ali 24. uri. Da bi šole ostale odprte, pa bi iz prostovoljnega testiranja prešli na obvezno, morebiti tudi uvedli delno hibridne programe.

Ostale stvari so odprte in odvisne od tega, kako bo potekala epidemija. Še vedno upajo, da bo zavedanje o pomenu pogoja PCT in testiranja ter ostalih ukrepov vplivalo na to, da se bomo bistvenemu zaostrovanju morda uspeli izogniti, je dejala Logarjeva. V strokovni skupini pa po njenih besedah niso popolnoma opustili ideje o PC-principu in je to ena od možnosti, o katerih se pogovarjajo.

Ob tem je Logarjeva pozvala k upoštevanju strokovnih priporočil, "tudi če niso vedno popolnoma podprta z zakoni". Kot je dejala, so bile v zadnjih tednih številne stvari razumljene, da niso potrebne, ker nimajo zakonske podlage. "Ne moremo imeti vseh stvari vedno zapisanih v zakonu. Epidemija se ni pojavila napovedano, da bi lahko zakone spremenili in popravili," je dejala.

Ponovila je, da je od nas odvisno, kaj se bo zgodilo. Menila je, da se mora vsak vprašati, kako bi se počutil, če bi se okužil s koronavirusom in prebolel blago obliko okužbe, ob tem pa okužil koga s slabim imunskim sistemom, sodelavko, ki je noseča, ali pa otroka, ki je končal zdravljenje kakšnega hematološkega obolenja. Ob tem pa je izpostavila, da tudi mladi, zdravi lahko zbolijo in imajo dolgotrajne posledice tudi, če prebolijo blago obliko okužbe.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec