Porsche panamera turbo: Vendarle!

Da znajo narediti avto s sredinskim motorjem, dokazujeta boxster in cayman. Da obvladajo motor spredaj, je že davno dokazal 928 (no ja, tudi 944 S2 ali turbo ni bil slab). In da obvladajo štiri vrata, je tudi jasno: ima jih cayenne. A tu govorimo o športnikih in SUV-ih, panamera pa je športna limuzina s petimi vrati.

Ni prvi takšen porsche, saj je tovarna enkrat že poskusila napasti trg štirisedežnih prestižnih limuzin: konec osemdesetih so izdelali konceptni 989. Za njegov razvoj je bil odgovoren dr. Ulrich Bez, sedanji šef Astona Martina, ki bo prihodnje leto na trg poslal model rapide (ekskluzivni test tega športnika preberite v nasled­nji, 100. številki slovenskega Playboya!). Uganili ste, gre za prestižno limuzino ...

Kakorkoli že, panamera prihaja na trg, na katerem kupci ne odpuščajo napak in pomanjkljivosti. Komu je namenjena? Jasno je, da si jo bodo lahko privoščili tisti, ki si lahko privoščijo audija S8, AMG-jevo različico Mercedesovega razreda S ali denimo Maseratijevega quattroporta, skratka tisti, ki so tudi doslej posegali po najšportnejših (ali pa vsaj najmočnejših) različicah 'klasičnih' prestižnih športnih limuzin.

Če je pred hišo 911 ali boxster, je škoda, da bi za družinsko-limuzinske potrebe poleg stal kak audi S8 ali A8. Zakaj, če je lahko parkirana limuzina iste znamke. Panamera je sicer štirisedežna limuzina, a hkrati zna biti tudi športnik. Na nekaj kilometrih Porschejeve steze ob tovarni pri Leipzigu (kjer panamero izdelujejo) je dokazala, da zna biti tudi to – sicer petmetrski, štirivratni športnik, a vendarle športnik. Panamero turbo poganja 4,8-litrski biturbo V8, ki zmore 368 kilovatov oziroma okroglih 500 'konjev', pogon je seveda štirikolesni, za prenos pa skrbi sedemstopenjski menjalnik z dvema sklopkama.

Rezultat: (po želji) brutalni pospeški in največja hitrost več kot 300 kilometrov na uro. Izza volana bi tako lahko pomislili, da sedite v 911, tudi zaradi notranjih oblik. Merilniki so skoraj enaki (v njih se skriva tudi LCD-zaslon, namenjen navigaciji), volan tudi (skupaj z napačno zasnovanimi prestavnimi gumbi na njem), na sredinski konzoli je vedno velik barvni LCD, namenjen avdiosistemu in upravljanju funkcij avtomobila. Pri Porscheju se niso odločili za centraliziran upravljalnik, kakršnih smo vajeni pri Audiju, BMW-ju ali Mercedesu, temveč so večini funkcij namenili svoj gumb. Ena funkcija – en gumb, pravijo, in stvar deluje.

Pet metrov dolžine in dolga medosna razdalja seveda pomenita veliko prostora tudi zadaj. Ob svojih 190 centimetrih sem si lahko nastavil voznikov sedež po svojih merah in nato sedel na sedež zadaj, ne da bi zmanjkalo prostora. Usnja, elektronike in vsega drugega ne manjka, seveda pa ima vse svojo ceno – in za panamero z motorjem turbo bo treba imeti okoli 160 tisočakov. Če jih nimate, lahko za 120 tisočakov vzamete panamero 4S, tudi s štirikoles­nim pogonom in enakim menjalnikom, a z atmosferskim motorjem in 100 'konji' manj. Če smo čisto natančni: na stezi se pelje lepše, če si le omislite paket Chrono (ki tudi spremeni zvok izpuha).

Za 'reveže' je tu panamera S z dvokolesnim pogonom in enako močjo, za tiste, ki bolj kot na zmogljivosti prisegajo na značko na nosu (ali pa so škrti), pa bosta poskrbela navadna panamera s šestvaljnikom v nosu (enak kot pri cayenne, torej 3,6-litrski) in dizel (ki ga pri Porscheju sicer odločno zanikajo, a ne gre pozabiti, da panamera nastaja na istem traku kot cayenne, ki je dizla ravnokar dobil). Ampak: ne bodite no škrti. Turbo je vendarle prava izbira.

Dušan Lukič

Foto: Porsche

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord