10. 12. 2021, 07:00 | Vir: STA

Pozimi v gore izkušeni, pripravljeni in dobro opremljeni

Tinkara Zupan/STA
Pozimi v gore izkušeni, pripravljeni in dobro opremljeni (foto: Tinkara Zupan/STA)

Sneg je prekril slovenski gorski svet, kar predstavlja posebno mikavnost za gornike, turne smučarje. Zasnežene gore zahtevajo izkušenega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke ter ima znanje iz nevarnosti v gorah. Obvezen del opreme gornika bi moral biti plazovni trojček, turnega smučarja pa plazovni nahrbtnik.

Vse več posredovanj gorskih reševalcev

Gorski reševalci iz leta v leto posredujejo pogosteje. Do sedmega decembra 2021 so izpeljali 602 reševalni akciji, medtem ko lani vse leto 485, od tega 29 s smrtnim izidom, lani denimo 33.

Tudi z namenom zmanjšati število posredovanj reševalcev in nezgodnih primerov je Planinska zveza Slovenije v sredo med vzponom na Veliko planino pripravila novinarsko konferenco ob začetku zimske sezone, na kateri so na turi v zimskih razmerah s praktičnim prikazom predstavili varno obiskovanje gora pozimi.

Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo - cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček, poudarjajo izkušeni alpinisti, inštruktorji, gorski reševalci in vodniki PZS.

Pomembna sta dobra oprema ter priprava na turo

Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč.

Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti.

Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo niti na zemljevid, čelno svetilko s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alu-folijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.

"Pozimi oziroma v snegu so gore drugačne, zato je še posebej pomembna dobra priprava na turo, poznavanje prave in pravilne uporabe opreme ter poznavanje specifike v gorah v zimskem času. Poti so v zimskem času praviloma pod snegom, prav tako so v mnogo primerih pod snegom tudi markacije, oznake. Ob tem moramo tudi upoštevati, da trasi poti, ki je sicer vrisana na zemljevidu ali jo imamo v navigaciji, ne velja slepo slediti. Oceniti je treba snežne oziroma plazovne razmere in šele v primeru, da je ocena tveganja nizka, sledimo vidni točki našega vzpona ali kompasu in zemljevidu ali navigacijski napravi," je poudaril podpredsednik PZS in inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar.

Obisk zimskih gora je za izkušene

"Obisk zasneženih gora je za izkušene posameznike. Potrebno je znanje uporabe zimske opreme, kot so cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji plazovni nahrbtnik," je poudaril strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

"Obiskovanje gora pozimi, kot vidimo danes posameznike, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec, tudi na Triglav v derezicah oziroma verigah, s palicami v rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic ... je nevarno početje. Takšni posamezniki se niti ne zavedajo svojega početja, da so v nevarnosti in da s 'poučnimi' objavami na družbenih omrežjih v nevarnost spravljajo še druge. Zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje iz nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije, gibanja ... Predvsem pa ima veliko mero spoštovanja do gora in se zaveda, da ga bo gora počakala in se zna obrniti dva koraka pred vrhom," je obiskovalcem gora na srce položil Šerkezi.

Derezice so za položne terene, za zimske vzpone so dereze

Najpomembnejša osnovna oprema za hojo v hribe pozimi je dobra zimska planinska obutev. "Tako kot nam je jasno, da se za zimski obisk gora toplo oblečemo in obujemo, nam mora biti jasno, da v nahrbtnik sodijo tudi 12-zobe dereze in klasični cepin, z njima pa tudi čelada," je izpostavil strokovni sodelavec PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Ogorevc, ko je prikazal uporabo derez in cepina.

"Z derezami si olajšamo hojo v zbitem in trdem snegu, na poledenelih površinah pa edine preprečujejo zdrs, glavo pa nam bo obvarovala čelada. Do zdrsa lahko vseeno pride, učinkovito in hitro pa se lahko zaustavimo le s cepinom. Opremo je seveda treba znati uporabljati, saj nam zgolj to, da jo imamo, ne zagotavlja varnejše hoje, kvečjemu smo lahko sami sebi nevarni," dodaja Ogorevc.

"Razne derezice, verige in druge gumijaste izpeljanke, ki so pravi modni hit v zadnjih letih, sodijo v mesto in na bolj položne terene, saj nimajo prvih zob in niso primerne oziroma so lahko zelo nevarne za resnejše gorniške ture. Žal vidimo ljudi, ki uporabljajo derezice v visokogorju, uporabljajo jih celo gorski tekači. Uporaba derezic je že botrovala nesrečam, tudi s smrtnim izidom. Derezic v bistvu niti ne uvrščamo med pravo zimsko planinsko opremo," je še opozoril inštruktor planinske vzgoje Šolar in prikazal nevarnost derezic, ki se na strmini lahko snamejo s čevljev, kar povzroči zdrs.

Plazovni trojček je obvezna oprema

Prav tako je obvezen del tehnične opreme vsakega gornika plazovni trojček, je pojasnil Šerkezi. "Plazovna žolna je namenjena grobemu in plazovna sonda finemu določanju lege ponesrečenca, plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje."

Trenutno je največja nevarnost kložastih plazov, ki so na celotnem območju držav alpskega loka najpogostejši vzrok za nesreče in smrt v gorah, je opozoril Šerkezi.

"Kloža je trda, zbita plošča snega, ki se utrga, sproži že ob manjši obremenitvi - če kot planinec stopimo nanjo, če turni smučar nanjo zapelje - in se po njej zapeljemo po pobočju navzdol. Hitro dosežemo veliko hitrost in nam praktično ni rešitve. Klože so največja skrb tudi najizkušenejših planincev, kot so vodniki, inštruktorji, gorski reševalci, saj jih je težko predvideti oziroma oceniti."