Strokovnjaki razkrivajo, pri katerih živilih v trgovinah najpogosteje zavajajo: tako lahko spoznate ponaredke

10. 2. 2026, 20:00 | Uredništvo
Strokovnjaki razkrivajo, pri katerih živilih v trgovinah najpogosteje zavajajo: tako lahko spoznate ponaredke (foto: Profimedia)
Profimedia

Žal je tako, da nekatere najbolj znane osnovne sestavine iz shrambe (med, oljčno olje in začimbe ...) spadajo med izdelke, ki jih najpogosteje prirejajo ali prodajajo kot nekaj, kar v resnici niso.

Zdi se nam samoumevno, da imamo celo leto dostop do mediteranskega oljčnega olja, čeprav sezona obiranja običajno traja le od oktobra do januarja. Enako velja za vaniljev strok, ki se pojavlja v neštetih oblikah, kadarkoli si ga zaželimo, čeprav ga v glavnih pridelovalnih regijah, kot je Madagaskar, obirajo le nekaj mesecev vsako poletje, piše portal The Healthy.

Večinoma le redko pomislimo na globalno dobavno verigo, ki mora delovati skoraj popolno usklajeno, da so ti izdelki zanesljivo na policah trgovin prav vsak dan. A ta sistem ni brez napak. Potrošniki še naprej zahtevajo sveže sestavine po najnižjih možnih cenah.. Rezultat je porast prehranskih prevar, račun pa na koncu plačajo kupci. 

Kaj je v bistvu prehranska prevara?

Prehranska prevara je po razlagi DigiComplyja, platforme za skladnost na področju hrane, ki jo poganja umetna inteligenca, "širok nabor namernih in zavestnih dejanj posameznika ali podjetja, ki posluje s hrano, z namenom zavajanja potrošnikov." Prehranska prevara ima lahko več oblik, med drugim ponarejanje oziroma "razredčenje", napačno označevanje in zamenjavo z manj kakovostnimi sestavinami.

Slovencu speljal medaljo, potem pa pokazal čuden smisel za humor

To lahko pomeni, da se morski sadeži napačno označijo kot dražji izdelek, da se začimbam primešajo drugi deli rastlin za povečanje količine ali da se sokovi redčijo z vodo, da bi se povečal dobiček. Drug pogost primer je lažno navajanje, da izdelek izvira iz določene regije sveta: na primer, ko mislite, da kupujete lososa z Aljaske, v resnici pa je bil vzrejen drugje.

Portal Food & Wine je poročal o različici te težave: o potencialno napačno označenem mesu morskega psa, ki se prodaja v trgovinah po ZDA. Študija iz leta 2025 raziskovalcev Univerze Severne Karoline (UNC) v Chapel Hillu je ugotovila, da je bilo med 29 testiranimi vzorci mesa morskega psa 93 % »nejasno označenih kot ‘shark’ (morski pes)«, eden od dveh izdelkov, označenih na ravni vrste, pa je bil napačno označen. To pomeni, da je bil na prodajnem mestu pravilno označen le en izdelek.

Preberite še:

Katera živila so najbolj "dovzetna" za prevare?

Oljčno olje se pogosto vodi na seznamih živil, ranljivih za prevare, ker je drago, z njim se na veliko trguje in ga je brez laboratorijskih testov težko zanesljivo preveriti. Leta 2024 je The Guardian poročal, da so prevare z oljčnim oljem v Evropski uniji dosegle rekord, pri čemer je bila večina ponarejenega olja zmešana s cenejšimi alternativami, nekaj pa jih je imelo zavajajoče označbe porekla. Drugo pogosto ponarejeno živilo je med, ki je prav tako izpostavljen velikim nihanjem cen in ga je brez naprednega testiranja težko odkriti. Skrb vzbujajo tudi začimbe, kot so čili v prahu, kurkuma in kumina. 

Kako prepoznati prehransko prevaro?

Čeprav potrošniki prehranske prevare skoraj ne morejo z gotovostjo zaznati, lahko nekaj pogostih opozorilnih znakov pomaga zmanjšati tveganje:

  • Bodite skeptični do cen, ki so “predobre, da bi bile resnične”. Pristno ekstra deviško oljčno olje, med in začimbe so delovno intenzivni za pridelavo; nenavadno nizke cene lahko kažejo na razredčenje ali zamenjavo.
  • Pozorno berite deklaracije. Nejasni izrazi, kot je »pakirano v«, ali manjkajoči podatki o državi porekla so lahko opozorilo.
  • Iščite transparentnost. Blagovne znamke, ki jasno razkrivajo izvor, datume obiranja in prakse testiranja, verjetneje dajejo prednost pristnosti.
  • Zaupajte čutilom. Čudni vonji, medel okus ali nenavadna tekstura lahko nakazujejo, da izdelek ni to, za kar se izdaja.

Kaj lahko nardite sami? Preprosto ste bolj pozorni in se bolje zaščitite pred nakupom ponarejenih izdelkov. To zahteva nekaj truda: spoznati znamke in trgovce, pri katerih kupujete, prepoznati tiste z transparentnim izvorom in sledljivostjo ter bolj paziti na cene. Če je ponudba predobra, da bi bila resnična, verjetno tudi je.

Povzeto po: portal The Healthy

To je najslabše živilo na svetu: številni Slovenci se z njim mastijo vsak dan, za srce in jetra pa je kot starka s koso