28. 9. 2021, 06:00 | Vir: STA
Prebivalci Slovenije lani zavrgli več hrane
Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, kar je kilogram več kot leto prej. Več odpadne hrane je po podatkih statističnega urada nastalo tudi v gospodinjstvih in trgovini z živili, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah.
Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila lani 143.570 ton, kar je dva odstotka več kot leta 2019.
Vpliv pandemije se je lani po pojasnilih statistikov pokazal predvsem pri razporeditvi količin v tem letu nastale odpadne hrane po dejavnostih: v gospodinjstvih in trgovini z živili se je zavrglo več hrane kot leta 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi hrane pa manj.
V gospodinjstvih je nastalo 52 odstotkov vse v lanskem letu nastale odpadne hrane (za sedem odstotkov več kot leta 2019), v trgovini z živili 11 odstotkov (za šest odstotkov več), v proizvodnji hrane sedem odstotkov (za deset odstotkov manj) ter v gostinstvu in strežbi hrane 30 odstotkov (za štiri odstotke manj).
Hkrati se je po oceni statističnega urada za eno odstotno točko povečal tudi delež užitnega dela v odpadni hrani in se tako povzpel na 40 odstotkov. A kot so dodali, se je delež t. i. užitnega dela odpadne hrane v primerjavi z neužitnim povečal samo v distribuciji in trgovini z živili, in sicer s 65 na 68 odstotkov, najverjetneje zaradi večjih količin hrane, zavržene zaradi pretečenih rokov uporabe.
V gospodinjstvih in gostinstvu ter strežbi hrane se razmerje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane v lanskem letu ni spremenilo (v prvih je delež užitnega dela odpadne hrane znašal 33 odstotkov, v drugih 48 odstotkov).
Največ odpadne hrane so lani predelali anaerobno v bioplinarnah, skoraj 47 odstotkov
Aerobno v kompostarnah je bilo predelani 31 odstotkov odpadne hrane, skoraj 20 odstotkov je je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Ostala dva odstotka so obdelali po drugih načinih obdelave (taki postopki so npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).
Količina kompostirane odpadne hrane je bila lani za skoraj 17 odstotkov večja kot predlani, medtem ko je bila količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane za pet odstotkov manjša. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za malo več kot en odstotek. Količina po drugih postopkih obdelane odpadne hrane se ni bistveno spremenila.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del
