Pred državnim zborom novinarski poziv k neodvisnosti medijev

Zbrane na ljubljanskem Trgu republike so v polurnem shodu nagovorili predstavniki Društva novinarjev Slovenije ter novinarjev in medijskih delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS), Slovenske tiskovne agencije (STA), časopisnih hiš in novinarskih sindikatov. Po njihovi enotni oceni predlagane zakonske rešitve postavljajo pod vprašaj preživetje in neodvisnost javnih medijev in medijskega prostora nasploh.

Največ kritik predlogom treh medijskih zakonov, to je novele zakona o medijih, novele zakona o RTVS in novele zakona o STA, so govorci namenili predlogu ministrstva za kulturo za razdelitev rtv-prispevka - tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu naj bi se namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev - ter predlogu za spremembo načina imenovanja nadzornikov STA, ki naj bi se z DZ prenesel na vsakokratno vlado.

Za medije! Za novinarstvo! pic.twitter.com/rwtyvcpmfm

— Gašper Andrinek (@Caspersek) July 15, 2020

"Odgovorno novinarstvo mora vedno zagovarjati in braniti temelje demokracije na vseh področjih družbe - v prvi vrsti in skupaj nikoli ne smemo dopustiti, da nam spodkopavajo medijsko svobodo," je dejala predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) ter novinarka in urednica na Večeru Petra Lesjak Tušek. 

"Če sodelujemo in jasno izpostavimo javnosti, zakaj potrebuje kritične medije in ne servilnih trobil za politično propagando, imamo več možnosti, da avtonomne in kritične medije obvarujemo pred škodljivimi nakanami in oblastniškimi posegi s cilji podreditve javnega servisa, uničenja medijskih stebrov, kot sta RTV in STA - ali kar pred demontažo medijskega prostora," je dodala.

Opozorila je na razvrednotenost novinarskega poklica in celotne medijske panoge pri nas, medtem ko marsikje po Evropi, zlasti v koronski krizi razumejo, da je "podpora medijem del rešitve, ne pa, da smo mediji del problema," je še zaključila predsednica DNS.

Urednica na STA Mojca Zorko je v imenu sveta delavcev STA, zastopstva, sindikata, aktiva DNS in uredniškega kolegija STA opozorila na posledice spremembe medijske zakonodaje, ki bi, kot je opozorila, destabilizirala STA in znižala njen ugled.

"Sprašujemo, koga moti sedanja zakonska določba, po kateri STA ne sme postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. In kdo ocenjuje kot dobro, da bi se vodstvo STA menjalo vsako leto in pol, kolikor je povprečno trajanje slovenskih vlad v zadnjih 10 letih?" je dejala Zorkova.

Zakon o STA iz leta 2011 je tiskovni agenciji zagotovil neodvisen in avtonomen položaj tako na področju upravljanja kot financiranja, o pripravi njegovih sprememb pa STA ni bil niti obveščen še manj pa vanjo kakorkoli vključen, je opozorila.

Na STA ocenjujejo, da so predlagane spremembe zakona velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti nacionalne agencije, ki deluje za državljane ter medijske naročnike ter partnerje doma in v tujini.

Voditeljica RTV Slovenija Miša Molk je v nagovoru dejala, da zniževanje sredstev za RTV Slovenija po predlogu sprememb medijskega zakona pomeni uboj javnega servisa in politikantski vdor v pravico ljudi do informacij javnega pomena.

Njen kolega z RTV Sašo Hribar, radijski voditelj in soustanovitelj Zavoda plačnikov RTV naročnine, je v satiričnem nastopu ovrgel očitke, da je RTV ostanek komunizma z močno nostalgijo po Jugoslaviji.

Izvršni odbor Sindikata novinarjev je izrazil zaskrbljenost nad nameravanim prenosom subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe RTV Slovenije, nad ohlapnejšim nadzorom ter politično arbitrarno delitvijo državnih pomoči.

V sindikatu ostro zavračajo poskus oblastnega vmešavanja v javne medije, obenem pa poudarjajo, da bi državno subvencioniranje medijske krajine povečalo finančna, politična, poslovna in korupcijska tveganja izvajanja javnega interesa.

V sindikatu so pozvali, da ministrstvo zakonske predloge umakne iz procedure, parlamentu pa predlaga razpravo o usmeritvah srednjeročne medijske politike, na kateri bi bilo možno oblikovati tehtno in trajnejšo prenovo medijske zakonodaje.

Predlogi sprememb medijske zakonodaje so sicer naleteli na burne odzive tako v domači kot mednarodni zainteresirani javnosti, tako glede vsebine kot tudi zaradi kratkega roka javne obravnave. Ta naj bi se končala danes, a so iz vrst koalicije in ministrstva zagotovili, da bo rok podaljšan vsaj do konca avgusta.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord