Predlagane smernice EU bi zmanjšale pridelavo hrane in vplivale na njeno kakovost

V združenju GIZ fitofarmacije so izpostavili nedavno študijo nizozemske univerze v Wageningenu, v kateri ugotavljajo, da bo kmetijstvo EU zaradi predlaganih ukrepov strategij Od vil do vilic, Biodiverzibilnost do leta 2030 in Zeleni dogovor utrpelo padec. V okviru študije so analizirali vpliv na 10 kultur v sedmih državah.

Povprečen upad pridelka bo pri poljščinah, kot so pšenica, sladkorna pesa, oljna ogrščica, koruza in paradižnik, znašal od 10 do 20 odstotkov. Pri trajnih nasadih, kot so jabolka, grozdje, olive, agrumi in hmelj pa bo za polovico manj pridelka. Ta upad pridelave bo posledično vodil do povišanja cen hrane v EU, ugotavljajo raziskovalci.

Obenem se bo zmanjšal dohodek kmetij in povečal uvoz hrane iz tretjih držav. Zaradi slednjega se bo povečal tudi ogljični odtis v teh državah.

Kot še izpostavljajo v združenju, bosta s tem ogroženi tudi vloga EU kot izvoznice in njena prehranska varnost.

Združenja Agri-food Chain Coalition, CropLife Europe in 25 drugih združenj zato pozivajo Evropsko komisijo, da napravi celostno oceno vplivov in koristi predlaganih ukrepov omenjenih treh strategij.

"Glede na to, da je za doseganje zastavljenih ciljev na voljo le še osem let, bo potreben zelo hiter in temeljit razmislek o prehranski varnosti EU in orodjih, s katerimi bi jo lahko obdržali (kot. npr. inovacije, biopesticidi, nove tehnike žlahtnjenja rastlin, digitalno in precizno kmetijstvo, vzpodbudno regulatorno okolje...)," so poudarili v GIZ fitofarmacije.

Pri tem so spomnili, da so do podobnih spoznanj v zadnjem letu prišle še tri druge študije

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je tako v študiji, objavljeni novembra lani, med drugim ugotovilo, da bo zmanjšanje pridelave hrane v EU v povprečju znašalo 12 odstotkov ob hkratnem povečanju cen za 17 odstotkov. To bi vplivalo na prehransko varnost približno 22 milijonov ljudi.

Raziskovalci so v študiji Evropske komisije ugotovili, da bo cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo v kmetijstvu, zaradi povečanega uvoza hrane povzročil povečanje emisij v državah izvoznicah hrane v EU.

Študija Kielske univerze pa predvideva, da bo EU postala uvoznica hrane, kar je v nasprotju s strategijo prehrambne avtonomnosti. Študija tudi predvideva, da se bo v Evropi govedoreja v povprečju zmanjšala za 20 odstotkov, prašičereja pa za 17 odstotkov, še poudarjajo v združenju.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord