A. Kl. | 27. 12. 2021, 11:47

Pretresljive podobe Petrinje leto po potresu: Mesto v ruševinah, mesto, ki ga ni več

MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić

29. decembra 2020 je kraj Petrinja, ki leži okoli 50 kilometrov stran od Zagreba, stresel potres z močjo 6,2 in ga zravnal z zemljo. Umrlo je sedem ljudi, med njimi 13-letno dekle. 

20 sekund trajajočemu potresu je sledil sledil še eden z manjšo močjo, potem pa še skoraj sto popotresnih sunkov. To je bil najhujši potres na Hrvaškem v zadnjih 140 letih. V potresu je bila porušenih ali poškodovanih večina tamkajšnjih hiš.

Leto pozneje je MMC-jeva novinarka Ksenja Tratnik obiskala mesto, "ki je od Zagreba po cesti oddaljeno okoli 50 kilometrov, v vseh drugih pogledih pa cela desetletja". 

Kot piše, "predvsem središče mesta, pa tudi širše območje, še vedno kaže izredno klavrno podobo: številne ruševine, marsikje se v letu dni ni premaknil niti kamen in je vse tako kot usodnega 29. decembra". 

MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić

Za Metropolitan je novinarka povedala, da se je sicer že vnaprej pripravila, da bo naletela na razrušeno mesto, a te nič ne more pripraviti na to, kar tam vidiš.

Že sama pot do Petrinje je bila turobna in siva, se spominja, kot bi se napovedovalo, kaj bosta s fotografom Milošem Ojdanićem tam doživela.

Središče mesta v resnici ne obstaja več, kar je po razmišljanju sogovornice za ljudi najtežje: občutka, da je to tvoj dom, tistega, kar je iz kraja delalo skupnost, ni več. Tudi stavbe, ki na videz niso poškodovane, so prazne in zapuščene.

Iz središča sta se odpravila še v kontejnersko naselje Center novega življenja, ki leži malce iz mesta.

MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić

"Podoba na desetine kontejnerjev, nagnetenih na parkirišču, pri čemer so med seboj oddaljeni le dober meter, se zdi igra ironije z imenom," piše Tratnikova. "A dejstvo je, da je za približno 200 ljudi, kolikor jih živi tam, to edini dom."

Poleg kontejnerskega naselja so pred le nekaj tedni postavili obarvane, pisane zabojnike, ki so zloženi v malo mestece. Spodaj so trgovine in lokali, vmes se bohoti velik atrij, zdaj božično okrašen, zgoraj pa so poslovni prostori za tiste, ki so ostali brez pisarn oz. lokalov v središču mesta. Nekateri so že polni, drugi še samevajo. To je zdaj središče Petrinje.

Ko sta se odpeljala iz mesta, je, kot se spominja Ksenja Tratnik, posijalo sonce. V tem vidi nekakšno simboliko in upanje, saj, kot pravi, so tudi ljudje Petrinje žalostni in vdani v usodo, a je pri njih začutila nekakšen preživetveni nagon in je prepričana, da bodo tudi to preizkušnjo nekako prebrodili in se bo v mesto nekoč zares vrnilo življenje.

Celotno reportažo s fotografijami in videoposnetki najdete na tej povezavi.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.