Prvi mesec vlade ocenjen kot uspešen pri obvladovanju epidemije

DZ je ministrsko ekipo vlade Janeza Janše izvolil 13. marca.

Še isti večer se je vlada sestala na ustanovni seji, odtlej pa njeno delo zaznamuje sprejemanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa ter ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu za blažitev posledic epidemije. V začetku so odmevale tudi nekatere kadrovske poteze vlade. Med drugim je zamenjala vodstvo policije in vojske, zamenjala je tudi vladne predstavnike v svetu zavoda Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter nadzornih svetih družb DRI in Slovenski državni gozdovi.

Res da je bilo nekaj improvizacije in s tem tudi napak, ampak v takšnih okoliščinah je to razumljivo, je za STA ocenil urednik portala Domovina Rok Čakš. Po njegovem mnenju je ključno, da je vladi uspelo z ukrepi omejiti širjenje okužb s covidom-19 ter sploščiti krivuljo njihovega naraščanja. Pri tem je treba poudariti tudi zasluge državljanov, ki so vladne ukrepe disciplinirano upoštevali, je dodal.

Nekaj je tudi kritike

Se je pa nova vlada po Čakševem mnenju lovila predvsem pri komunikaciji z javnostjo. "V medijih so se pojavljali ministri, ki so podajali različna, občasno celo nasprotujoča si sporočila. Informacije o prvem protikoronskem paketu, denimo krog pomoči samostojnim podjetnikom in podobno, so bile nepopolne in zmedene. Prav tako je bilo precej sicer potrebnega opozarjanja, da ne rečemo strašenja pred posledicami, malo manj pa vzpodbudnih, pohvalnih tonov, ki imajo prav tako svoj učinek," ugotavlja.

Kot je za STA spomnil analitik Aljaž Pengov Bitenc, vlade v takšnih razmerah še nismo imeli in težko delamo primerjave. Kar zadeva obvladovanje epidemije, vlada po njegovem mnenju dobro dela in jo je treba pohvaliti. To se, vsaj za zdaj, kaže v številkah, kateri ukrepi so bili res potrebni in kateri ne, pa bomo še videli.

Meni namreč, da je bil kakšen ukrep sprejet ali predlagan samo zato, ker je lahko bil, in ne zato, ker bi bil nujen za obvladovanje epidemije. Izpostavil je omejevanje gibanja zunaj občine. Kot pravi, sicer ne more oceniti, ali je bil ukrep učinkovit ali ne, gotovo pa je bila po njegovih besedah slaba utemeljitev, ki je slonela na obisku turističnih krajev. Te številke namreč niso bile take, kot je trdila vlada.

Še bolj problematični pa so bili po njegovem mnenju poskusi uvajanja širjenja policijskih pooblastil skozi interventni zakon za blažitev posledic epidemije. Del teh določb so ob nasprotovanju opozicije in dela koalicije umaknili, a je vlada pojasnila, da namerava pri tem vztrajati.

Poteze, ki jih je poskusila izpeljati pod krinko obvladovanja epidemije, po njegovih ocenah pokažejo na to, da na to vlado "ne moremo več gledati z naklonjenostjo, ki si jo je morda prislužila s samim obvladovanjem epidemije". Po njegovem mnenju gre namreč za težnje, ki z obvladovanjem epidemije nimajo zveze in postavljajo pod vprašaj zavezanost vlade demokratičnim načelom.

"Zanimivo je opazovati, kako ta vlada spektakularno zapravlja potencialni kapital, ki si ga je ali bi si ga lahko - tako v odnosu do državljanov kot do partnerjev v EU in drugod po svetu - nabrala z uspešnim obvladovanjem epidemije," je še dejal.

Problematična depeša

Zadnje dni je javnost razburjala tudi depeša vladnega pismu Svetu Evrope glede stanja v medijih, ki je nastala na Uradu vlade za komuniciranje (ki ga vodi že drugi vršilec dolžnosti, ki ga je imenovala ta vlada), brez vednosti koalicijskih partneric, ki so se zato od tega distancirale. Ta depeša je po besedah Pengova Bitenca precejšnja blamaža, ki pa nikakor ne bo zamajala koalicije, saj je bilo v oblikovanje te vlade vloženega preveč truda. Bo pa, kot ocenjuje, to lekcija za naprej in koalicijo lahko zamaje, če se bodo take zadeve ponavljale.

Čakš pa meni, da je bila "poteza SDS oz. tistega, ki se je odločil reagirati na sicer enostranski prikaz medijske situacije v Sloveniji pri tujih institucijah, nepremišljena in na odnose znotraj koalicije ne vpliva blagodejno". "Ti bi se lahko pomembneje poslabšali, če bi se vodilna koalicijska stranka še bolj pustila potegniti v nesmiseln in neplodovit spopad z nekaterimi do vlade zelo kritičnimi novinarji in mediji," opozarja.

Po njegovih ocenah bi moral biti predsednik vlade v dobro trdnosti koalicije "sposoben preseči stare zamere, morda kdaj zapreti Twitter ter energijo usmerjati v bistvene stvari. Navsezadnje državljani od njega pričakujejo vodenje države, ne pa komentatorske vloge na družabnih omrežjih".

Drugače pa je po njegovem mnenju glede policijskih pooblastil v interventnem zakonu, kjer je bilo ministrstvo pripravljeno prisluhniti kritikam in je najbolj sporna pooblastila tudi umaknilo. "Problematiziranje tako okleščenega člena pa moramo razumeti zgolj v kontekstu političnega boja opozicije proti vladi, ki tudi v teh kritičnih razmerah ne popušča," meni Čakš.

piše Tadeja Vrtovec

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord