A.B. | 2. 2. 2022, 00:37

Putin ni zadovoljen: tako je komentiral napetost med Rusijo in Zahodom

Profimedia
Putin ni zadovoljen: tako je komentiral napetost med Rusijo in Zahodom (foto: Profimedia)

Prvič po večtedenskem stopnjevanju napetosti med Rusijo in Zahodom je o zadevi javno spregovoril tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da so bile ruske zahteve po varnostnih zagotovilih s strani ZDA in Nata prezrte. Izrazil je tudi upanje na mirno rešitev ukrajinsko-ruskega konflikta, kar pa, po njegovih besedah, ne bo enostavno. V primeru, da bi se Ukrajina odločila za članstvo v zvezi Nato, je namreč napovedal neizogibno vojno. 

Ukrajinsko-ruski spor še ne pojenja. Čeprav so zadeve zaenkrat v fazi mirovanja, od svojih zahtev ne odstopata ne Rusija in ne Zahod. 

Rusija namreč še vedno poudarja, da se čuti ogroženo s strani Zahoda in širjenja Natovih baz vse bližje Vzhodu, medtem, ko Zahod Putinove vojaške čete v bližini Ukrajine interpretira kot direktno grožnjo oboroženega spopada. in medtem, ko so 'diplomatski' pregovori še vedno v teku, je ruski predsednik prvič javno spregovoril o konfliktu, ki v zadnjih tednih polni naslovnice svetovnih medijev. 

Potem, ko se je v Moskvi sestal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, je v izjavi za medije povedal, da v tem trenutku skrbno analizirajo pisne odgovore, ki so jih prejeli od ZDA in Nata in ob tem dodal: ''Že zdaj je jasno, da so bili temeljni ruski pomisleki prezrti.'' Izpostavil je, da na podlagi pisnega odgovora, ki so ga prejeli v Moskvi, zaenkrat ne vidijo, da bi Zahod ustrezno upošteval tri ključne ruske zahteve: neširjenje Nata, nameščanje ofenzivnih zmogljivosti v bližini ruske meje in vrnitev zavezniške infrastrukture v Evropi na stanje leta 1997. 

Spomnimo, decembra 2021 je Rusija Zahodu (ZDA in Natu) posredovala osnutka sporazuma o varnostnih zagotovilih, v katerih je med ostalim zahtevala konec vzpostavljanja Natovih konvencionalnih sil in vojaške infrastrukture v bližini meja Rusije ter uradno zavezo Nata, da se ne bo več širil na Vzhod, kar zadeva predvsem Ukrajino in Gruzijo. ZDA in Nato sta januarja letos Rusiji poslala pisne odgovore na njene zahteve, v katerih sta poudarila zavezanost politiki odprtih vrat Nata in jedrnim načelom zavezništva - vključno s pravico, da vsaka država sama zase odloča o svoji varnostni ureditvi. V odgovorih sta med drugim izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o nadzoru nad oborožitvijo strateških raket in jedrskega orožja v Evropi. 

Putin je odgovor Zahoda komentiral z besedami: ''Medtem, ko ignorirajo naše skrbi, ZDA in Nato opozarjata na pravico držav, da svobodno izbirajo, kako bodo zagotovile svojo varnost.'' Skliceval se je na načelo ''nedeljive varnosti'' v Evropi in poudaril, da (nobena) država ne more uveljavljati lastne varnosti na račun interesov druge države.  

Kljub temu, da v doslej pregledanih odgovorih Zahoda zaenkrat ne vidi upoštevanja ruskih zahtev, še vedno upa, da bosta Rusija in Zahod uspela doseči ''rešitev, čeprav ne bo enostavno.'' Posvaril je namreč, da bi v primeru ukrajinske pridružitve zvezi Nato na evropskih tleh izbruhnila vojna. Putin je namreč prepričan, da želi Ukrajina nazaj pridobiti polotok Krim, ki se je leta 2014 priključil Rusiji in kot je povedal, naj bi bila Ukrajina za dosego svojega cilja pripravljena uporabiti tudi silo. 

Orban, ki se je pred kratkim mudil v Moskvi, je po srečanju z ruskim predsednikom izrazil upanje na mirno rešitev obstoječe krize. Posvaril je, da bi nasprotni scenarij lahko pripeljal do hladne vojne in poudaril pomen dialoga: ''V tej situaciji je potreben dialog.''

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.