Dolga leta je prebivalec slovenskih gozdov tiho izginjal, a njegov boj ni bil izgubljen.
Reševanje risov v dinarskih gozdovih in Julijskih Alpah v okviru projektov Life Lynx in ULyCA2 poteka zelo uspešno, so ocenili raziskovalci. Raziskave so pokazale, da se je večina preseljenih karpatskih risov uspešno vključila v populacijo. Ob koncu projekta Life Lynx so velikost risje populacije v Sloveniji ocenili na približno 50 živali.
Evrazijski ris je dolgo veljal za najbolj ogroženo vrsto v slovenskih gozdovih in populacija je bila še nedavno na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu. Mednarodna ekipa strokovnjakov je zato med letoma 2017 in 2023 izvedla obsežen program reševanja populacije v okviru projektov Life Lynx in ULyCA2. Med drugim so v Dinaride in Alpe preselili 22 karpatskih risov, rezultate teh preselitev pa so raziskovalci zdaj predstavili v seriji znanstvenih člankov, so v sporočilu za javnost zapisali na ljubljanski biotehniški fakulteti.
Kot so pojasnili, so uspešnost preselitev ugotavljali s pomočjo telemetričnega spremljanja risov, sistematičnega foto-monitoringa, analize genetskih vzorcev ter javnomnenjskih raziskav med lovci in lokalnimi prebivalci.
Raziskave so pokazale, da se je 68 odstotkov preseljenih risov uspešno vključilo v populacijo in vsaj 59 odstotkom se je uspelo razmnoževati. Do začetka lanskega leta so tako zabeležili 54 mladičev preseljenih risov.
Pri preseljenih risih in njihovih potomcih ni bilo več zaslediti telesnih deformacij ali poginov, ki so bili pred tem glavni vzrok za propadanje populacije, so navedli.
Uspešno vključevanje preseljenih risov se je po ocenah raziskovalcev pokazalo tudi na ravni populacije, saj se je padajoči trend ustavil, gostote risov v slovenskih in hrvaških Dinaridih pa so se med leti 2019 in 2023 povečale za 44 odstotkov.
V prvih letih preselitev je bilo opaziti tudi bistveno zmanjšanje stopnje parjenja v sorodstvu, s čimer so strokovnjaki odpravili glavno grožnjo populaciji.
Aktivnosti projekta Life Lynx so tako pri preselitvah kot pri povezovanju z različnimi deležniki v največjem obsegu izvajali v Sloveniji. Zato po mnenju strokovnjakov ni presenetljivo, da so ravno v Sloveniji zabeležili največje učinke: največ preseljenih živali, uspešno vključenih v populacijo, in največjo podporo varstvu risa med ljudmi.
"Vsi zbrani podatki kažejo, da je bilo reševanje populacije risov več kot uspešno. S tem smo vrsti dali dobre možnosti, da se v naših gozdovih in gorah obdrži tudi v naslednjih desetletjih," je dejal vodja raziskave, ki je bila te dni objavljena v ameriški znanstveni reviji Ecological Applications, Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Prihodnost bo po njegovih besedah zdaj odvisna tudi od dogajanja v sosednjih državah. Kot je pojasnil, je ponovna naselitev risov v Julijske Alpe pomemben korak v smeri povezovanja dinarske populacije z risi v Švici in Franciji, kar bi vrsti dalo dolgoročno varnost vsaj z genetskega vidika.
Kot poudarjajo raziskovalci, je k uspehu projekta pomembno prispevala transparentna komunikacija ter tesno sodelovanje z lovci in lokalnimi skupnostmi, saj se je visoka podpora ohranjanju risov in njihovemu preseljevanju ohranila skozi vsa leta naravovarstvenih naporov. Tudi ob koncu projekta in po porastu številčnosti risov je njihovo ohranjanje v Sloveniji podpiralo 88 odstotkov lovcev in 90 odstotkov lokalnih prebivalcev z območja izpustov.
"Projekt Life Lynx je jasno pokazal, da so lahko lovci ključni v procesu zbiranja podatkov o velikih zvereh, kar poudarja pomen tesnega partnerstva s ključnimi deležniki v programih monitoringa prostoživečih živali. Obenem to privede do večjega zaupanja v rezultate monitoringa in sprejemanja varstvenih ukrepov, ki temeljijo na njih," je dejala Urša Fležar z biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove Slovenije ter prva avtorica znanstvenega članka, nedavno objavljenega v skandinavski znanstveni reviji Wildlife Biology.
