Rezultati dela policije po zagotovilih vodstva spodbudni, a zaupanje v policijo pada

Kot je na današnji novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o delu policije za lani, opozoril Olaj, je epidemije covida-19 močno zaznamovala delo policije, njene aktivnosti v takšnih izrednih okoliščinah pa ne morejo primerjati z nobeno situacijo v zadnjih 30 letih. Kljub oteženim razmeram pa so rezultati dela v lanskem letu spodbudno dobri, kar izkazujejo tudi statistični podatki na glavnih področjih policijskega dela, je poudaril Olaj.

Številni vladni ukrepi so po njegovih besedah pomembno vplivali na dinamiko in organizacijo dela policije, ki je poleg rednih nalog dobila tudi nove zadolžitve za nadzorovanje izvajanja ukrepov za zajezitev epidemije. "Pandemska izčrpanost ljudi ob dolgotrajni javnozdravstveni krizi je pričakovano vplivala na percepcijo ljudi in s tem tudi na mnenje o sami policiji, kar seveda predstavlja dodaten izziv tudi v današnjih dneh," je dejal.

"Verjamem, da so tudi v teh razmerah policisti dokazali svojo odgovornost, strokovnost, velikokrat pa tudi strpnost glede na posamezne provokacije, ki so jih bili deležni," je še poudaril Olaj. Ob tem se je dotaknil številnih neprijavljenih javnih shodov v lanskem letu. Policisti so namreč opravili 420 varovanj javnih shodov. Med njimi je po Olajevih besedah izstopal shod 5. novembra lani, na katerem je prišlo do nasilnih izgredov.

Ob tem je izpostavil delo posebne policijske enote, ki je bila v letu 2020 sklicana 357-krat, kar je manj kot leto poprej. "Ne drži torej očitek o njeni pretirani uporabi," je poudaril. Poleg tega so policisti lani uporabili 7518 prisilnih sredstev v 3351 primerih zoper 3612 posameznikov, kar je manj kot leta 2019. "Tudi ti podatki ne kažejo, da bi bila policija v zadnjem letu bolj represivna," je še zatrdil Olaj.

Pomočnik direktorja uprave uniformirane policije Janez Rupnik pa je poudaril, da so policisti pri nadzoru spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije izdali precej več opozoril kot plačilnih nalogov. V letošnjem letu je to razmerje celo 1:3 v korist opozorilom, je še dodal.

Kljub oteženim razmeram so bili rezultati dela v lanskem letu spodbudni

Kar po besedah generalnega direktorja policije izkazujejo tudi statistični podatki na glavnih področjih policijskega dela. Policisti so sicer lani obravnavali najmanj kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih, na kar so po Olajevih besedah vplivali tudi ukrepi, ki so omejili gibanje ljudi. Preiskanost vseh kaznivih dejanj je bila sicer 50,7-odstotna.

Poleg tega je policija lani z različnimi aktivnostmi okrepila nadzor državne meje in preprečevala nedovoljene migracije ter sledila ciljem nacionalne resolucije o varnosti cestnega prometa, medtem ko se je trend zmanjševanja števila kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru lani ustavil. Zaznali so tudi največ povzročanja hrupa z akustičnimi aparati in motenja nočnega miru s hrupom v zadnjih desetih letih, kar Olaj prav tako pripisuje ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Anketiranci so policiji nižje ocene med drugim podelili pri vprašanjih zaupanja v policijo, zadovoljstva z njenim delom, zadovoljstva s hitrostjo odziva policistov ter njihovi korektnosti in profesionalnosti. Povprečna ocena zaupanja v policijo je denimo s 3,67 v letu 2018 padla na 2,67, ocena zadovoljstva z delom policije pa s 3,61 na 2,64. Izmerjeno javno mnenje po besedah namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka tako kaže obratno sliko, kot jo kažejo uradni podatki iz letnega poročila policije.

Kljub temu pa po njegovih besedah rezultate ankete jemljejo resno, zato so že začeli pripravljati ukrepe, s katerimi bi si povrnili zaupanje javnosti. Med njimi je dopolnitev strategije preventivnega dela in dela v lokalni skupnosti. Izboljšati želijo tudi prijaznost in komunikacijo policistov ob stiku z občani, zato bodo dopolnili izobraževalne vsebine na policijski akademiji.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec