Rusija priznala separatistični ukrajinski regiji (ZDA in EU s sankcijami)

Putin je v ponedeljek zvečer po nagovoru narodu o razmerah na jugovzhodu Ukrajine, ki ga je prenašala ruska državna televizija, podpisal odlok o priznanju samooklicanih republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine.

"Verjamem, da je treba sprejeti odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti že zdavnaj, in nemudoma priznati neodvisnost in suverenost ljudskih republik Doneck in Lugansk," je dejal Putin, ki je nato z voditeljema obeh separatistični regij v Kremlju podpisal sporazuma o medsebojni pomoči.

Kasneje je Putin odredil napotitev ruske vojske za, kot se je izrazil, ohranjanje miru v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini. Zunanjemu ministrstvu pa je naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine.

Zaenkrat še ni verodostojnih poročil, da bi uradne ruske sile že vstopile v Doneck in Lugansk. Tam je sicer že vse od začetka vstaje separatistov leta 2014 prisotna množica oboroženih "prostovoljcev", domnevno tudi ruskih vojakov.

Nasilje v obeh regijah se je sicer v preteklih dneh stopnjevalo. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so samo v ponedeljek zabeležili več kot 3000 kršitev prekinitve ognja.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zgodaj davi v nagovoru državljanom dejal, da Ukrajina zdaj pričakuje jasno in učinkovito podporo partnerskih držav. Po njegovih besedah priznanje neodvisnosti okupiranih območij Donecka in Luganska lahko pomeni enostranski umik iz sporazuma iz Minska.

Zelenski je dejal, da se Ukrajina ne bo odzvala na provokacije, vendar se ne bo odpovedala svojemu ozemlju. "Zvesti smo mirni in diplomatski poti, ki ji bomo sledili," je dejal.

Zahod je potezo ruskega predsednika, ki je sledila tednom napetosti na rusko-ukrajinski meji in kopičenju ruskih enot, obsodil in napoveduje sankcije proti Moskvi.

Ameriški predsednik Joe Biden je uvedel sankcije proti vsem, ki bodo v regijah Doneck in Lugansk opravljali kakršnekoli transakcije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki pa je ob tem pojasnila, da gre za ločene sankcije od tistih, ki bodo uvedene, če bo Rusija nadaljevala z oboroženo agresijo proti Ukrajini.

Nabor sankcij, ki jih bo sprejela EU, medtem že pripravlja francosko predsedstvo Svetu EU. Stalni predstavniki članic EU naj bi jih obravnavali danes dopoldne, na neformalnem zasedanju v Parizu pa naj bi nato popoldne o njih odločili zunanji ministri EU.

EU je sicer že v ponedeljek zvečer napovedala enoten in odločen odziv. "Priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minških dogovorov. EU in njeni partnerji se bodo odzvali enotno, odločno in solidarnostno z Ukrajino," sta objavila na Twitterju tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je rusko ravnanje označil za "jasno agresijo proti Ukrajini" in ocenil, da gre za jasno kršitev ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti.

Zaradi ruskega priznanja Luganska in Donecka se je na izredni seji ponoči sestal Varnostni svet ZN. Večina članic je rusko priznanje obsodila, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval, pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve.

Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska, ki je pozvala k zadržanosti in izogibanju dejanjem, ki bodo povečala napetosti. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je rusko odločitev že pred zasedanjem Varnostnega sveta označil za kršitev Ustanovne listine ZN.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je Putinov govor, med katerim je razglasil priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka, opredelila kot vrsto nezaslišanih laži, ki so bile namenjene ustvarjanju pretveze za vojno.

Tudi Ovse je rusko ravnanje ostro obsodila. "Ta korak pomeni kršenje mednarodnega prava in temeljnih načel Ovseja ter je v nasprotju z dogovoroma iz Minska," so v skupni izjavi zapisali generalna sekretarka Ovseja Helga Schmid, predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau, in generalni sekretar parlamentarne skupščine Ovseja Roberto Montella.

Rusko priznanje neodvisnosti ukrajinskih samooklicanih republik Doneck in Lugansk je obsodil tudi premier Janez Janša in se zavzel za to, da EU Ukrajini ponudi perspektivo polnopravnega članstva. Janša ter ministri Matej Tonin, Anže Logar in Zdravko Počivalšek so se kasneje dogovorili, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU.

Na MZZ so ponovili, da Slovenija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru mednarodno priznanih meja.

Zbrala in pripravila Sergeja Kotnik Zavrl 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ