13. 7. 2021, 10:36 | Vir: STA

Samuraj - tisti, ki služi

Profimedia

Samuraji so bili japonski bojevniki, ki so se začeli pojavljati v srednjem veku, že pred moderno Japonsko. Najemali so jih bogati lastniki zemljišč, ki so se odcepili od centralne vlade in ustanovili vojsko za lastno zaščito. Ime samuraj pomeni tisti, ki služi.

Dva najmočnejša klana, Minamoto in Taira, sta v 12. stoletju izzvala centralno vlado in se borila za prevlado nad celotno državo. Minamoto Yoritomo je zmagal in leta 1192 ustanovil novo vojaško vlado, ki jo je vodil šogun ali vrhovni vojaški poveljnik. Samuraji so Japonski vladali naslednjih 700 let, imeli so velik ugled in privilegije.

Samuraji so uporabljali vrsto orožja, kot so loki in puščice, sulice in puške, vendar je bilo njihovo glavno orožje in simbol meč. Svoje življenje so vodili v skladu z etičnim kodeksom bushida (pot bojevnika). Bushido je poudarjal koncepte, kot so zvestoba svojemu gospodarju, brezbrižnost do bolečine, samodisciplina in spoštljivo etično vedenje. Številne samuraje so pritegnila tudi učenja in prakse zen budizma.

Med mirno dobo (od 1603 do 1868) so postali upravniki ter si nabirali vodstvene izkušnje in izobrazbo. Leta 1870 so družine samurajev predstavljale pet odstotkov prebivalstva. Revolucija je pozneje končala njihove fevdalne vloge in prešli so v poklicne in podjetniške vloge. Njihov spomin in orožje ostajata vidna v japonski popularni kulturi.

Naročili so bogato pojedino: ko je prišel čas za plačilo, so izvedli trik

Japonski samuraj je v marsičem podoben evropskemu vitezu

Predstavlja junaka, zvestega in romantičnega konjenika, ki je bil pripravljen na vsako žrtev. Pooseblja utelešenje bojevnika z mečem, ki je sam odhajal v boj. Samuraj je bil aristokrat, lastnik fevda, čuvar miru, maščevalec svojega gospodarja. Samuraji in vitezi so morali izpolnjevati veliko zahtev: držati dano besedo, ščititi šibkejše, biti plemeniti in popustljivi do poraženih nasprotnikov.

Če se je vitez pregrešil zoper zakonik časti, je bil izobčen in izgnan, zaznamovan s sramoto je blodil po samotnih poteh in čakal na priložnost, da si s kakšnim junaškim dejanjem povrne izgubljeno čast. Ko pa je samuraj prekršil bushido, je moral narediti ritualni samomor, znan tudi kot hara kiri. S posebnim kratkim rezilom, kateremu je pred tem namenil priklon, si je prerezal trebuh v obliki črke L tako, da je konica rezila zadela tudi srce. Bolečino je lahko prekinil drug samuraj ali prijatelj, kateremu je dodelil pravico, da mu odseka glavo. Japonci so verjeli, da je trebuh (hara) središče človeškega bitja in je v njem njegov duh, volja in čustva.