Seksualne delavke

Pregovorno najstarejša obrt je paradoksno odrinjena na skrajni rob preživetja, stigmatizirana, kriminalizirana in nepriznana oblika neformalne ekonomije. Toda bolj ko si družba prizadeva iztrebiti lastno »temno stran«, tem bolj se ji ta vedno znova trmasto vrača pred oči.

»Ljudem je težko govoriti o prostituciji, saj se nanaša na njihovo spolnost. Vedno se govori le o prostitutkah, o prostituciji pa bolj malo, še manj se razpravlja o klientih. Prevladuje tendenca, da se opravičuje moškega, ki kupuje, in obsoja žensko, ki se prodaja. Toda klienti prihajajo iz vseh družbenih slojev in vseh starosti od 16 pa tja do 80 let,« ugotavlja Carla Corso iz Komiteja za civilne pravice prostitutk.

Dokler bo na trgu povpraševanje, tako dolgo bo tudi ponudba, dvojna morala družbe in oblasti pa je vidna iz statistike ameriške policije. V racijah zajamejo 70 odstotkov ženskih in 20 odstotkov moških migrantskih prostitutk ter le 10 odstotkov strank. Nasilju najbolj izpostavljeni so ravno seksualni delavci na cesti, 80 odstotkov jih redno doživlja nasilje klientov in policije.

April Daisy White, igralka in aktivistka iz Los Angelesa, leto in pol »high class call girl«, se grenko spominja začetkov: »Pri trinajstih sem postala manekenka v neki agenciji, toda namesto dela me je menedžer redno vabil v pisarno, zahteval spolne usluge in jih plačeval. Moje igralske kolegice, tudi najbolj znane, so se sprva preživljale s prostitucijo. O tem se molči, tako kot se molči o spolni zlorabi in incestu.«

Približno 85 odstotkov prostitutk je preživelo zgodnjo spolno zlorabo ali incest. Svet prostitucije je veriga parazitskih in izkoriščevalskih odnosov. S problemi preprodaje ljudi se spopadata tako Evropa kot Azija.

Poučna je zgodba seksualne delavke Dane iz Kampučije: »Pri šestnajstih so me pod pretvezo o dobri zaposlitvi prodali v bordel. Po petih mesecih sem se s pomočjo policije lahko vrnila domov, toda v naši kulturi so ženske še vedno zapostavljene, prostitutke pa kruto ožigosane in izločene. Stopnja diskriminacije je tako velika, da zame ni bilo nobene prihodnosti več.«

Preprodaja velja za kriminalno dejanje osnovnega kršenja človekovih pravic. Toda: »Nikakor ne smemo enačiti preprodaje ljudi s prostitucijo. Prvo je kriminalno dejanje, drugo pa je osebna odločitev ženske, kaj počne s svojim telesom,« je precizna Bandana Pattanaik (Golobal Alliance Against Trafficking in Women).

Represivne metode države so se izkazale za neuporabne. Nevladne organizacije za zaščito pravic seksualnih delavcev skušajo v pravni sistem vnesti njihovo zahtevo. Ta je jasna: dekriminalizacija prostitucije.

TEKST: Mateja Medvedič

FOTO: Borut Krajnc

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord